So zahteve javnega sektorja po dvigu plač upravičene?

Pred dnevi sem objavil komentar argumentov gospodarstva proti dvigu plač javnih uslužbencev. Zahteve sindikatov javnega sektorja po dvigu plač za menda 10 in 15 odstotkov so seveda nerealne in neizvedljive, čeprav pa številke kažejo, da jo do določenega zaostajanja plač v tem segmentu zaposlenih vseeno prišlo. Za lažje razumevanje zahtev, prikazujem v nadaljevanju nekaj konkretnih podatkov, kaj se je v Sloveniji dogajalo s plačami zadnjih nekaj let ter tudi o gibanju števila zaposlenih. Pri tem gre za statistične podatke o povprečjih, ki razumljivo ne odražajo celotne problematike, vseeno pa nekaj več kot pa samo pavšalne številke, ki jih dnevno spremljamo. Nekaj težav je tudi s številom javnih uslužbencev, ki jih različne statistike merijo na različne načine. V tekstu je uporabljen uradni podatek SURS-a o številu zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju. Continue reading “So zahteve javnega sektorja po dvigu plač upravičene?”

Nas bo javni dolg v naslednjih letih res ugonobil?

Čeprav so številke sicer dokaj natančno merilo vrednosti, pa se lahko v ekonomiji (pa tudi drugje) zelo različno interpretirajo. Pred dnevi smo lahko v enem izmed dnevnih časopisov brali članek o slovenskem javnem dolgu in stroških njegovega financiranja, ki je pokazal na precej tveganj in tudi dokaj slabo sliko. Avtor tako opozarja, kako se bo obremenitev naših javnih financ zaradi pričakovanega porasta obresti ponovno povečala, kako bonitetna hiša uvršča slovenske obveznice blizu naložb z visokim tveganjem ali kako smo se ponovno zadolžili (mednaslovi “stroški za obresti kmalu spet navzgor”, “po Moody’s le malo iz blata”). Seveda so vse izpostavljene številke in podatki točni, a po mojem mnenju v uporabljenem kontekstu prikazujejo precej bolj problematično stanje naših financ, kot pa jih predstavlja trenutna zadolžitev Slovenije. Continue reading “Nas bo javni dolg v naslednjih letih res ugonobil?”

O argumentih proti zvišanju plač javnega sektorja

Visoka pričakovanja in zahteve za dvig plač javnega sektorja, so razumljivo sprožile tudi veliko nasprotovanja. Tako smo v medijih lahko prebrali kar nekaj argumentov s katerim je Gospodarska zbornica dokazovala, da so zahteve neupravičene, da je masa plač v javnem sektorju celo previsoka glede na sposobnosti našega gospodarstva. Srž takšnega razmišljanja se skriva pravzaprav v izjavi gospodarskega ministra, da “v vladi poteka ustvarjalni konflikt proizvodnega in potrošnega sektorja” (Delo, 3.2.2018). Poglejmo to izjavo in nekaj argumentov GZS nekoliko podrobneje.

Po mnenju ministra ter tudi večine gospodarstvenikov, imamo torej gospodarske dejavnosti, ki proizvajajo, ustvarjajo, na drugi strani pa dejavnosti, ki ta ustvarjen dohodek trošijo, zapravljajo. Ker največji del javnega sektorja predstavljajo zaposleni v izobraževanju in zdravstvu, takšno razmišljanje pomeni, da lahko zaposleni v šolah, bolnicah ali tudi na policiji in občini zaslužijo (potrošijo) toliko, kolikor gospodarstvo ustvari. Takšno sklepanje seveda ima svojo logiko, ampak je temu res tako? Continue reading “O argumentih proti zvišanju plač javnega sektorja”

Siva ekonomija in blaginja prebivalstva

Po mnenju večine je siva ekonomija eden večjih problemov v družbi in vse države sprejemajo ukrepe, da bi bil njen delež čim manjši. Pod sivo ekonomijo razumemo gospodarsko oz. pridobitno dejavnost od katere udeleženci ne plačujejo davkov. Za urejene države je značilno, da se plačujejo davki od vsakega opravljenega dela ter od vsake potrošnje in s temi zbranimi davki se plačuje zadovoljevanje skupnih potreb vsega prebivalstva od pokojnin, sociale, zdravstva in šolstva do policije, sodstva in parlamenta. Čeprav analize kažejo, da ponekod siva ekonomija tudi dopolnjuje legalno dejavnost in lajša socialne stiske, jo v vseh sistemih preganjajo, ker je tako moralno kot pravno nesprejemljiva. Continue reading “Siva ekonomija in blaginja prebivalstva”

Boljši predlog dviga minimalne plače

Predlog povečanja minimalne plače za 4,7 odstotka je te dni seveda sprožil pričakovane reakcije. Pri tem mogoče še najbolj presenečajo izjave, ki jih slišimo s strani članov vlade, ki nakazujejo, da predlog še ni usklajen. Če se pravilno spomnim, se je že pred meseci poskušalo s socialnimi partnerji doseči dogovor o višini letošnjega povečanja minimalne plače. Ker do tega ni prišlo, je ministrica za delo prišla s svojim predlogom, s katerim bo poskušala prepričati socialne partnerje ter predvsem druge člane vlade, da ta predlog sprejmejo in potrdijo. Continue reading “Boljši predlog dviga minimalne plače”

Še malo o izgubljenem desetletju

Na temo izgubljenega desetletja sva z Damijanom na njegovem blogu imela kar nekaj tekstov v katerih sva izpostavila nekoliko različne poudarke. Sam sem praviloma bolj optimističen in zaradi določenih pozitivnih premikov vseeno nekoliko skeptičen do izraza “izgubljeno desetletje”. Glede na standardne podatke ter običajno negativne ocene aktualnih razmer, pa se večina (če ne kar vsi) vsekakor bolj strinja z navedbami Damijana o tem, da je bilo preteklo desetletje v ekonomskem smislu za Slovenijo “izgubljeno”. Pri tem bi vseeno izpostavil, da termin “izgubljeno desetletje” seveda ni nek enoznačen ekonomski pojem in razumeli ga bomo vedno na različne načine. Continue reading “Še malo o izgubljenem desetletju”

O izgubljenem desetletju

V času pričakovanja novega leta ter obračunov za nazaj, beremo veliko pregledov ekonomskega razvoja Slovenije. Ena izmed stalnic je vsekakor ocena o izgubljenem desetletju ter o tem, da smo glede na druge države danes približno tam, kjer smo bili že v letu pred krizo. Vsekakor ni nobenega dvoma, da smo v tem času zaradi precej napačnih odločitev marsikaj zamudili ter tudi, da še vedno zaostajamo za povprečjem Evropske Unije. Vseeno pa je potrebno tako dosežke kot zaostanke korektno ovrednotiti, predvsem zaradi boljših odločitev v prihodnosti. Zato v nadaljevanju dva poudarka o naši rasti ter standardu prebivalstva. Pri tem sicer nekoliko ponavljam določene navedbe, ki sem jih že izpostavljal, a tako kot se ponavljajo napačne ocene, ni odveč predstavljati tudi alternativni pogled. Continue reading “O izgubljenem desetletju”

Kdo so zmagovalci v času krize?

O distribuciji dohodkov in neenakosti med ljudmi lahko v zadnjem času veliko beremo. Na blogu prof. Damijana smo lahko v novembru brali članek o povečevanju deleža dohodkov zgornjega odstotka prebivalcev v posamezni državi. Če je ta populacija pred štiridesetimi leti prejemala okoli 5 % vseh dohodkov, danes v večini držav prejema med 10 in 15 %, izjemoma tudi 20 % (ZDA, Rusija). V omenjenem tekstu je naveden tudi podatek o povečanju deleža dohodkov zgornjega odstotka prebivalstva v Sloveniji (povzet po LIS – Luxembourg Income Study Database). Ta odstotek je med primerjanimi državami sicer najnižji, vseeno pa naj bi v obdobju 2007 – 2012 porastel iz 3,3 na 4,2 %. Ta porast je nekoliko presenetljiv glede na znana gibanja, zato sem poskušal zbrati nekaj natančnejših podatkov iz razpoložljivih domačih virov. Continue reading “Kdo so zmagovalci v času krize?”

Izogibanje davka brez davčnih oaz

Tovarna pralnih praškov Zlatorog Maribor je bila ena prvih slovenskih družb prevzeti s strani tujih investitorjev. Kupec je bil mednarodni koncern Henkel, ki je v Sloveniji ustanovil podjetje že leta 1990 in nadaljeval proizvodnjo v obratih Zlatoroga. Nedavno je zaokrožila informacija, da so v slovenski družbi močno zmanjšali obseg poslovanja ter dobiček in seveda me je zanimalo, kaj se s to družbo dogaja. Dejansko so še leta 2014 izkazovali kar 54 milijonov evrov celotnega dobička in plačali 8,8 milijona davka od dobička, lani pa je dobiček padel na slabih 12 milijonov evrov in slovenskemu proračunu so plačali kar 7 milijonov evrov manj. So se poslabšali pogoji poslovanja, zmanjšal obseg ali kaj drugega? Poglejmo. Continue reading “Izogibanje davka brez davčnih oaz”

Koliko “mrtvega denarja” je v bilancah bank?

V zadnjem času pogosto beremo izjave in zapise, kako v naših bankah leži ogromno neizkoriščenih sredstev, predvsem vlog prebivalstva. Takšne ocene izhajajo iz dejstva, da banke za te depozite obresti praktično ne plačujejo, zaradi česar marsikdo hitro zaključi, da gre za nekak “mrtev kapital”. Seveda temu ni tako in vsa zbrana sredstva v bankah, le-te posojajo naprej in iz razlike v obrestnih merah ustvarjajo kar solidne rezultate. Za posojena sredstva trenutno res zaslužijo v povprečju le okoli 3 odstotke na leto, a ker za vloge plačajo samo pol odstotka, jim ostaja še vedno enaka razlika kot pred leti (2,5 odstotne točke). Ker izgub zaradi slabih posojil skoraj nimajo več, ta razlika v obrestnih merah zadošča za kar solidne rezultate in lani so slovenske banke ustvarile 380 milijonov evrov celotnega dobička. To je kratek pogled na trenutni položaj, ki pa ga lahko analiziramo tudi nekaj podrobneje. Continue reading “Koliko “mrtvega denarja” je v bilancah bank?”