Smo res davčno najbolj obremenjena država?

Zaradi predvidene razbremenitve najvišjih plač, ministrstvo za finance predlaga tudi manjše povečanje davka na dohodek pravnih oseb (davka na dobiček) in sicer iz današnjih 17 na 19 %. Razumljivo bo ta dvig sprožil nasprotovanje gospodarstva, saj nihče ni zadovoljen, če mora plačati višje davke. Posebno to velja za izvoznike, najbolj vitalni del naše družbe, ki so nedvomno zaslužni za ponovno gospodarsko rast. Ni čisto izključeno, da bo moralo ministrstvo pod njihovimi pritiski popustiti in poiskati kake druge rezerve. Čeprav bo sicer tudi javnost pritrjevala njihovim zahtevam, mogoče vseeno poglejmo kakšne so danes davčne obremenitve zaslužkov podjetij. Posebno v primerjavi s pogoji, ki so jih deležni podjetniki in gospodarske družbe v drugih državah. Kljub siceršnjem prepričanju, da imamo v Sloveniji skoraj najvišje davke na svetu, smo pri tej obdavčitvi na čisto drugi strani svetovnih lestvic, torej v skupini držav z najnižjimi davki. Continue reading “Smo res davčno najbolj obremenjena država?”

Konkurenčnost gospodarstva in plače

Konkurenčnost gospodarstva je postulat (zahteva, nujnost), ki se verjetno najpogosteje uporablja pri ocenjevanju položaja naših podjetij in pričakovanjih podjetniškega sektorja. Najbrž pa je ta izraz tudi najpogosteje zlorabljen v povezavi s pričakovanji na področju davčnih obremenitev, predvsem obdavčitve plač. Skoraj ni izjave gospodarstvenika ali njihovih predstavnikov, ki ne bi na prvo mesto postavile nujnost davčne razbremenitve dela kot ključnega elementa uspešnosti poslovanja družb. Da neto prejemki niso visoki, se strinjajo vsi (nihče seveda ne upa nastopiti s trditvijo, da zaposleni preveč zaslužijo), le davki na njihove prejemke, plačila državi za njeno neučinkovitost, so previsoka. Pa res to tako zmanjšuje konkurenčnost našega gospodarstva? Continue reading “Konkurenčnost gospodarstva in plače”

Vračilo nagrade najbolje plačanim

Ko je vlada s slavnim ZUJF-om leta 2013 med drugim uvedla dodatni dohodninski razred z najvišjo 50 % obdavčitvijo, so to obrazložili s potrebo po enakomernejši porazdelitvi bremena finančne konsolidacije (vsaj tako danes tolmači Ministrstvo za finance). Ker je gospodarstvo pričelo rasti, naj bi ta dohodninski razred z naslednjim letom odpravili in najvišji dohodki naj bi bili obdavčeni zopet z največ 41 %. V obrazložitvi predloga za parlament bo najbrž preprosto zapisano, da se odpravlja začasni ukrep, kajti vsako podrobnejše pojasnjevanje učinkov te spremembe bo hitro naletelo na odpor javnosti. Poglejmo za kakšne učinke pravzaprav gre. Continue reading “Vračilo nagrade najbolje plačanim”

Ukrepi vlade – izjave in dejanske poteze

V Sobotni prilogi Dela smo lahko prebrali obširnejši intervju premierke Alenke Bratušek o politiki in dosežkih njene vlade v prvih stotih dneh. Med drugim poskuša predstaviti tudi razlike do potez prejšnje vlade Janeza Janše. V danih razmerah seveda kakih pomembnejših razlik ne more biti. Katerakoli vlada bi morala pač nadaljevati z ukrepi iz standardnega nabora potez, ki jih pričakuje zunanje okolje – od krčenja proračunskih izdatkov, sanacije bank do nekaterih popravkov obstoječe zakonodaje »pod kapo« tako imenovanih strukturnih reform. Obstajajo sicer tudi alternativne opcije reševanja razmer, ki ne gredo v smeri zaostrovanja sprejetih ukrepov in radikalnega varčevanja, temveč predvsem v smeri pospešitve gospodarstva. Vendar tega najbrž ne bi podprlo zunanje okolje oz. naši upniki, prav tako pa kritične mase za manjka tudi doma – gre pač za smeri reševanja, ki so dovoljene (in izvedljive) samo velikim in vplivnim. Continue reading “Ukrepi vlade – izjave in dejanske poteze”

Preprosto o varčevanju in dvigu DDV

Ob trenutnih proračunskih težavah ter dvigovanju davkov je seveda običajen komentar in pomislek, da pač požrešna država troši preveč. In če bi odpustila vse nepotrebne birokrate, ki nas tako samo obremenjujejo in so sami sebi v namen, ne bi bilo potrebe po dvigovanju davkov. Dodatno pa dvig davkov (DDV) zmanjšuje potrošnjo in posledično hromi gospodarstvo. Tudi na moje zapise dobim občasno kak tak komentar, ki ima seveda svojo logiko in tudi argumente. A država vseeno funkcionira drugače kot gospodinjstvo, zaradi česar so tudi ukrepi in posledice drugačne. O tem lahko seveda prebiramo razne razprave in strokovno podkrepljene analize, včasih pa ni odveč na problem pogledati tudi z drugega, bolj preprostega vidika – ki je mogoče še bolj nazoren, točen ter razumljiv. Continue reading “Preprosto o varčevanju in dvigu DDV”

Dvig davka na dodano vrednost ali… ?

Izjava finančnega ministra o možnem dvigu DDV je seveda izzvala takojšnje reakcije. Da so ljudje vedno proti dvigovanju davkov je seveda logično in zato odklonilno mnenje v javnomnenjskih raziskavah ni nikakršno presenečenje. Nasprotovanje takšnemu ukrepu so enotno izrazili tudi v gospodarstvu. Različna stališča lahko zasledimo edino pri ekonomski stroki, kjer imamo tako zagovornike kot nasprotnike poviševanja stopenj DDV.

Povečanje obdavčitve seveda ni nikoli dober ukrep, a v zaostreni javnofinančni situaciji se vseeno kaže kot verjetno najbolj učinkovit in manj »boleč« od veliko drugih ukrepov. Vsakodnevno strašenje s trojko preprosto zahteva poteze, ki bi na kratki rok zmanjšali proračunski primanjkljaj in s tem nekoliko izboljšali enega ključnih kazalcev ekonomskega stanja države. Čeprav sem o tem že precej pisal, bi v nadaljevanju na kratko primerjal učinke nekaterih alternativnih ukrepov in ponovno izpostavil nekatere ključne poudarke. Continue reading “Dvig davka na dodano vrednost ali… ?”

Učinki dviga DDV

Ob oblikovanju nove vlade je eno najbolj izpostavljenih področij vsekakor dvig splošne stopnje davka na dodano vrednost. Ta dvig se je kot del ukrepov ekonomske politike pojavljal že prej, a je bila dosedanja vlada odločno proti – koliko zaradi ekonomskih razlogov, koliko pa zaradi tega, ker je bil to predlog »nasprotne« strani, ne bi špekuliral. Dokaj negativno splošno mnenje do zvišanja DDV je seveda razumljivo, saj dvigovanje davčnih obremenitev vsakdo težko sprejme. Dodatno pa razpravo o prednostih in slabostih dviga DDV trenutno obremenjuje še politična polarizacija zagovornikov in nasprotnikov tega ukrepa in hitro zmanjka prostora za neko realno, neobremenjeno oceno. Zato je mogoče zanimivo pogledati nekaj številk s tega področja. Continue reading “Učinki dviga DDV”

Subvencioniranje šolske prehrane

Zadnje dni starega leta so v parlamentu sprejemali Zakon o
šolski prehrani. Z njim so ponovno povečali upravičenja za subvencionirano
šolsko prehrano, katera so bila z začetku leta znižana. Po pričakovanjih je
bila sprememba zakona sprejeta z glasovi vseh navzočih. Kljub zaostreni
proračunski situaciji, si razumljivo nihče ne želi nasprotovati predlogu, da bi
bil nekaj večji delež učencev upravičen do brezplačne šolske prehrane (kljub
temu, da je več kot polovica njih spomladi izglasovala poslabšanje pogojev). Continue reading “Subvencioniranje šolske prehrane”