Zavajanje z demografskim skladom

Diskusije o oblikovanju Demografskega sklada tečejo že kar nekaj let, s predlogom Zakona o demografskem rezervnem skladu pa so se te razprave še intenzivirale. Kot so napisali na Ministrstvu je cilj ustanovitve Demografskega rezervnega sklada (DRS) “zagotavljati dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema”. Posebno upokojenske organizacije imajo s tem skladom velika pričakovanja, a bojim se, da tudi v bodoče tako zastavljen sklad kakšne posebne teže pri financiranju pokojnin ne bo imel. Seveda pa je lahko predmet “borbe” za obvladovanje določenega dela državnega premoženja ter tudi sredstvo za nabiranje političnih točk. Poglejmo najprej nekaj številk. Continue reading “Zavajanje z demografskim skladom”

O polni pokojninski blagajni

Kadar nanese beseda na pokojnine, se med ljudmi najpogosteje pojavljajo izjave o prazni pokojninski blagajni, o tem, da bo potrebno delati do smrti ali da se bo naš pokojninski sistem sesul. Seveda nič od tega ne drži, a po stari navadi v Sloveniji radi vse stvari vidimo bolj črne kot pa je dejansko stanje. Zato poglejmo nekaj dejstev v zvezi s stanjem našega pokojninskega sistema. Continue reading “O polni pokojninski blagajni”

Je slovensko poslovno okolje res tako nespodbudno ?

Pred časom sem bral intervju z enim od najuspešnejših slovenskih podjetnikov. Z ekipo in par sto zaposlenimi razvijajo izdelke s katerimi so postali pomembni dobavitelj svetovnih korporacij. Letno povečujejo promet za 15 %, izplačujejo nadpovprečne plače in ustvarjajo zavidljive poslovne rezultate. Kot eno ključnih vrednot lastnik izpostavlja odnose z zaposlenimi, ki se čutijo kot soustvarjalci uspešne zgodbe. K sreči je v Sloveniji podobnih zgodb kar veliko in takšni podjetniki s svojo sposobnostjo in prodornostjo prispevajo največji delež k razvoju in blaginji države. Continue reading “Je slovensko poslovno okolje res tako nespodbudno ?”

Se gospodarstvo res pregreva ?

Presenetljivo visoko gospodarsko rast v prvem kvartalu letošnjega leta (5,3 odstotke) poleg nadaljevanja rasti izvoza, poganja tudi krepitev domače potrošnje. To je najbolj enostavno, a tudi točno pojasnilo povečevanja domače dodane vrednosti. Do težav pa hitro pridemo, ko želimo to rast podrobneje obrazložiti s številkami. Brali smo namreč, da sta domača potrošnja in investicije k tej rasti prispevali 4,5 odstotne točke – kar pomeni, da bi za prispevek izvoza k skupni rasti ostalo le 0,8 odstotne točke. Ker pa je izvoz naraščal še precej hitreje kot domača potrošnja, za skoraj desetino, to najbrž ne bo držalo. Zato nekaj dodatnih pogledov in številk za tistega, ki ni zadovoljen samo s prvim stavkom ocene gospodarskih gibanj. Continue reading “Se gospodarstvo res pregreva ?”

Kako upokojenci rešujejo državni proračun

Proračunska gibanja v lanskem letu vsaj zaenkrat kakšne večje medijske obravnave niso bila deležna – mogoče tudi zato, ker so podatki vsaj na prvi pogled kar ugodni. Vemo pač, da je za javnost in medije informacija zanimiva, če je šokantna in slaba. Lanska bilanca slovenskega proračuna izkazuje namreč skoraj pol nižji primanjkljaj kot v letu 2015 in ta podatek za večino komentatorjev ni preveč zanimiv v njihovi želji prikazovanja neugodnih gibanj. Seveda ima takšen rezultat različna ozadja in nikoli ni črno-bel, zato poglejmo nekaj ključnih sprememb, ki so se pri javnofinančnih gibanjih dogajala v preteklem letu. Continue reading “Kako upokojenci rešujejo državni proračun”

Kako nov zdravstveni prispevek “popravlja” lani uvedeno davčno razbremenitev

V lanskem letu so potekale dolgotrajne razprave, kako spremeniti dohodninsko lestvico. Z njo se je želelo bolje nagradili ključne kadre v podjetjih in s tem omogočiti večjo konkurenčnost gospodarstva. Zagovorniki so izpostavljati predvsem potrebo po davčni razbremenitvi razvojnih inženirjev in drugih strokovnih kadrov, ki naj bi bežali v tujino. Nobenih dilem ni, da so v Sloveniji najvišje plače pač precej bolj obdavčene kot na primer v Avstriji.

Z »mini davčno reformo« so bile na koncu sprejete rešitve, po kateri so bili določenega davčnega popusta deležni najbolje plačani kadri v Sloveniji, vendar le tisti, ki zaslužijo vsaj 1.600 evrov mesečno neto. Nekaj višje razbremenitve je bilo deležnih okoli 5 tisoč najbolje plačanih Slovencev, ki zaradi uvedenih sprememb letos prejemajo 200 evrov večje mesečne prejemke. Bojim se, da med njimi ni prav veliko razvojnih inženirjev, ki so bili glavni argument vse razprave, temveč predvsem najvišji menedžerskih sloji, odvetniki, tudi zdravniki…., ki so že do sedaj mesečno zaslužili vsaj 4 tisoč evrov neto. Ali je bila takšna rešitev ustrezna in pravilna, bodo pač vedno različni pogledi, a prav je, da to vsaj vemo. Zagovorniki upravičeno izpostavljajo, da ta skupina ljudi plačuje bistveno višje davke kot primerljive osebe v Avstriji in to vsekakor drži. Razumljivo pa te argumente težje sprejemajo tisti, ki jih isti ljudje prepričujejo, da bi dvig minimalne plače za dodatnih 15 evrov mesečno, gospodarstvo premočno obremenilo. Continue reading “Kako nov zdravstveni prispevek “popravlja” lani uvedeno davčno razbremenitev”

Otroški dodatki za premožne

Ali veste, da v državi izplačujemo tudi državne podpore, ki so sorazmerne z višino prejemkov (da torej dobite več podpore, višji ko so vaši prejemki)? Kot vemo, država letno poleg pokojnin (zanje gre skupaj 4,2 milijarde evrov) namenja še 2,2 milijarde evrov za druge transferje prebivalstvu: od bolniških, porodniških, subvencij vrtcev, nadomestil za nezaposlene, štipendij, izdatkov za prehrano in prevoz v šolah, dodatkov k pokojninam, dodatkov za pomoč in postrežbo, za invalide, veterane… do neposredne denarne socialne pomoči. Ta izplačila so deloma nadomestila za čas, ko ne moremo delati, večinoma pa gre za pomoč države dohodkovno šibkejšim slojem. A kot rečeno, imamo tudi dodatke, kjer je logika obratna in kjer pri višji plači dobiš tudi večjo državno pomoč. Ko so sprejemali takšno zakonodajo, najbrž tega poslancem ni nihče ustrezno predstavil, bojim se, da se mogoče tega ne zavedajo niti na ministrstvu za finance. Dvomim namreč, da bi kdo zavestno predlagal takšno rešitev, še težje bi jo zagovarjal v parlamentu in javnosti. Pri tem ne gre za neke obrobne zneske, temveč za podporo, katere učinki se merijo v nekaj sto milijonih evrov. O kakšni podpori torej govorimo? Continue reading “Otroški dodatki za premožne”

Smo res davčno najbolj obremenjena država?

Zaradi predvidene razbremenitve najvišjih plač, ministrstvo za finance predlaga tudi manjše povečanje davka na dohodek pravnih oseb (davka na dobiček) in sicer iz današnjih 17 na 19 %. Razumljivo bo ta dvig sprožil nasprotovanje gospodarstva, saj nihče ni zadovoljen, če mora plačati višje davke. Posebno to velja za izvoznike, najbolj vitalni del naše družbe, ki so nedvomno zaslužni za ponovno gospodarsko rast. Ni čisto izključeno, da bo moralo ministrstvo pod njihovimi pritiski popustiti in poiskati kake druge rezerve. Čeprav bo sicer tudi javnost pritrjevala njihovim zahtevam, mogoče vseeno poglejmo kakšne so danes davčne obremenitve zaslužkov podjetij. Posebno v primerjavi s pogoji, ki so jih deležni podjetniki in gospodarske družbe v drugih državah. Kljub siceršnjem prepričanju, da imamo v Sloveniji skoraj najvišje davke na svetu, smo pri tej obdavčitvi na čisto drugi strani svetovnih lestvic, torej v skupini držav z najnižjimi davki. Continue reading “Smo res davčno najbolj obremenjena država?”

Konkurenčnost gospodarstva in plače

Konkurenčnost gospodarstva je postulat (zahteva, nujnost), ki se verjetno najpogosteje uporablja pri ocenjevanju položaja naših podjetij in pričakovanjih podjetniškega sektorja. Najbrž pa je ta izraz tudi najpogosteje zlorabljen v povezavi s pričakovanji na področju davčnih obremenitev, predvsem obdavčitve plač. Skoraj ni izjave gospodarstvenika ali njihovih predstavnikov, ki ne bi na prvo mesto postavile nujnost davčne razbremenitve dela kot ključnega elementa uspešnosti poslovanja družb. Da neto prejemki niso visoki, se strinjajo vsi (nihče seveda ne upa nastopiti s trditvijo, da zaposleni preveč zaslužijo), le davki na njihove prejemke, plačila državi za njeno neučinkovitost, so previsoka. Pa res to tako zmanjšuje konkurenčnost našega gospodarstva? Continue reading “Konkurenčnost gospodarstva in plače”

Vračilo nagrade najbolje plačanim

Ko je vlada s slavnim ZUJF-om leta 2013 med drugim uvedla dodatni dohodninski razred z najvišjo 50 % obdavčitvijo, so to obrazložili s potrebo po enakomernejši porazdelitvi bremena finančne konsolidacije (vsaj tako danes tolmači Ministrstvo za finance). Ker je gospodarstvo pričelo rasti, naj bi ta dohodninski razred z naslednjim letom odpravili in najvišji dohodki naj bi bili obdavčeni zopet z največ 41 %. V obrazložitvi predloga za parlament bo najbrž preprosto zapisano, da se odpravlja začasni ukrep, kajti vsako podrobnejše pojasnjevanje učinkov te spremembe bo hitro naletelo na odpor javnosti. Poglejmo za kakšne učinke pravzaprav gre. Continue reading “Vračilo nagrade najbolje plačanim”