Kako je izpadlo 300 milijonov

Nedavno smo lahko v enem izmed dnevnih časopisov prebrali obširnejši prispevek o prilivih z naslova davka na dohodek pravnih oseb (davek na dobiček preprosteje). Povod je bil seveda rebalans proračuna, po katerem se za letos predvideva le 250 milijonov evrov teh prihodkov ali več kot polovico manj glede na lanske prilive (577 milijonov v 2012). Tako novinarka kot gost takšen upad pojasnjujeta predvsem s poslabšanjem gospodarskih razmer, vse slabših poslovnih rezultatih in posledično nižje plačanimi davki. Da so razmere težke, seveda drži, a vseeno je nižji priliv davkov iz dobička posledica drugih razlogov. Continue reading “Kako je izpadlo 300 milijonov”

Je sprejemanje nerealnih proračunov namensko ali posledica napak

V izhodiščih predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2013 piše, da je sprememba potrebna zaradi poslabšanih makroekonomskih razmer v primerjavi z napovedmi v času priprave. Če bi rebalans pripravljale iste osebe kot so trenutno veljavnega, potem bi takšno pojasnilo še lahko razumeli. V trenutnih razmerah pa bi bilo prav zapisati, da so bile nekatere ključne postavke tudi v času sprejemanja popolnoma nerealne. Ali je bilo tako sprejeto namenoma (za boljši vtis, za »zavajanje« koga, mogoče zaradi kakšnih upravičenih razlogov, ki jih ne poznamo), ali nevede, po napaki – ne bi ugibal. Dejstvo pa ostaja, da so nekateri predvideni prihodki in izdatki brez realne podlage in zahtevajo prilagoditev oz. rebalans. Poglejmo samo tri postavke, katerih odstopanje dosega milijardo evrov. Continue reading “Je sprejemanje nerealnih proračunov namensko ali posledica napak”

Ukrepi vlade – izjave in dejanske poteze

V Sobotni prilogi Dela smo lahko prebrali obširnejši intervju premierke Alenke Bratušek o politiki in dosežkih njene vlade v prvih stotih dneh. Med drugim poskuša predstaviti tudi razlike do potez prejšnje vlade Janeza Janše. V danih razmerah seveda kakih pomembnejših razlik ne more biti. Katerakoli vlada bi morala pač nadaljevati z ukrepi iz standardnega nabora potez, ki jih pričakuje zunanje okolje – od krčenja proračunskih izdatkov, sanacije bank do nekaterih popravkov obstoječe zakonodaje »pod kapo« tako imenovanih strukturnih reform. Obstajajo sicer tudi alternativne opcije reševanja razmer, ki ne gredo v smeri zaostrovanja sprejetih ukrepov in radikalnega varčevanja, temveč predvsem v smeri pospešitve gospodarstva. Vendar tega najbrž ne bi podprlo zunanje okolje oz. naši upniki, prav tako pa kritične mase za manjka tudi doma – gre pač za smeri reševanja, ki so dovoljene (in izvedljive) samo velikim in vplivnim. Continue reading “Ukrepi vlade – izjave in dejanske poteze”

Izgubljeni milijoni

V času, ko na eni strani seštevamo milijone in milijarde evrov, ki jih bo potrebno nameniti za sanacijo bančnega sistema, na drugi pa se pogajamo za vsak milijon, ki bi ga lahko privarčevali v zdravstvu ali šolstvu, je seveda jeza ljudi popolnoma razumljiva. Kot je tudi razumljivo spraševanje ali bo za takšno stanje kdo odgovarjal ali se vsaj pokesal, kot je nedavno zapisal komentator v Delu »za napake, ko so banke metale posojila tajkunom in gradbincem tako rekoč z lopato brez ustreznih zavarovanj«. Mnenje o takratnih dogajanjih in nepravilnostih je danes seveda absolutno poenoteno in dilem ni. Poslovne in politične odločitve iz obdobja pred krizo se pač odražajo v današnji slabi gospodarski situaciji, vseeno pa sta ob tem zanimiva dva vidika, ki se v teh razpravah le redko pojavita. Continue reading “Izgubljeni milijoni”

Je že čas za drugačno ekonomsko politiko

V teh dneh beremo o koalicijskem usklajevanju glede ukrepov na področju pokojnin. Verjamemo da se bo g. Erjavec ponovno boril »kot lev«, da bi do znižanja ne prišlo, saj so upokojenci že dovolj prispevali k razreševanju finančne krize. Na drugi strani pa bo finančni minister poskušal dokazati, kako je ta ukrep nujen za vsaj delno izboljšanje proračunske situacije. Seveda pa obe strani zanemarjata ključen argument in sicer, da tudi morebitno znižanje pokojnin proračunskega primanjkljaja ne bo zmanjšalo, zaradi česar bi bil ta ukrep neučinkovit in torej nepotreben. Kar bi privarčevali pri izdatkih, bi se v pretežni meri odrazilo v nižjih proračunskih prihodkih in končni finančni rezultat bo enak, nezadovoljstvo pa ogromno. Sedaj bi bil verjetno že čas, da bi tudi na finančnem ministrstvu (pa še kje) dali na mizo aktualne proračunske številke ter potegnili vzporednice s sprejetimi in deklariranimi ekonomskimi ukrepi zadnjih vlad. Continue reading “Je že čas za drugačno ekonomsko politiko”

Preprosto o varčevanju in dvigu DDV

Ob trenutnih proračunskih težavah ter dvigovanju davkov je seveda običajen komentar in pomislek, da pač požrešna država troši preveč. In če bi odpustila vse nepotrebne birokrate, ki nas tako samo obremenjujejo in so sami sebi v namen, ne bi bilo potrebe po dvigovanju davkov. Dodatno pa dvig davkov (DDV) zmanjšuje potrošnjo in posledično hromi gospodarstvo. Tudi na moje zapise dobim občasno kak tak komentar, ki ima seveda svojo logiko in tudi argumente. A država vseeno funkcionira drugače kot gospodinjstvo, zaradi česar so tudi ukrepi in posledice drugačne. O tem lahko seveda prebiramo razne razprave in strokovno podkrepljene analize, včasih pa ni odveč na problem pogledati tudi z drugega, bolj preprostega vidika – ki je mogoče še bolj nazoren, točen ter razumljiv. Continue reading “Preprosto o varčevanju in dvigu DDV”

Kako bomo uresničevali fiskalno pravilo

V ustavo smo zapisali zlato fiskalno pravilo in najbrž smo s tem naredili dober umetniški vtis. Sprememba dosedanjih stališč aktualne koalicije do tega vprašanja so najbrž razgovori premierke »ob robu« srečanja v Bruslju. Da imamo cilj uravnotežiti javne finance seveda ni sporno in mogoče bo deklarativni zapis tega pravila v najvišji pravni akt države pripomogel k večji zavzetosti za odpravo primanjkljaja. Lahko da tudi tujina v takšni opredelitvi vidi večjo kredibilnost države in s tega vidika je sprejetje pozitiven korak. Vseeno bi se pri vseh načelnih opredelitvah za to, morali zavedati, da realizacija tega pravila v krajšem času preprosto ni uresničljiva. Dejstvo je namreč, da proračuna ne moremo dolgoročno uravnotežiti ne z višjimi davki in še manj z varčevanjem temveč samo s pospešeno gospodarsko rastjo, katere pa zaenkrat ni na vidiku (napovedi različnih institucij sicer kažejo manjše okrevanje od leta 2015 naprej, a te dolgoročnejše napovedi so vedno bolj optimistične zaradi preprostega dejstva, ker pač ne vedo kaj se bo takrat dogajalo – za eno leto ali dve se še da približno oceniti). Da z varčevanjem ne bomo uravnotežili javnih financ, nam ponovno potrjujejo tudi letošnja proračunska gibanja, ki bi jih nekoliko podrobneje predstavil v nadaljevanju. Continue reading “Kako bomo uresničevali fiskalno pravilo”

Je slika res tako črna?

Ekonomska situacija v Sloveniji seveda ni dobra. Vseeno pa tudi ni tako slaba, kot se običajno predstavlja v medijih in kot nas vidijo v tujini. V aktualnih ocenah razmer vse pogosteje prevladajo drugi vidiki kot pa konkretne številke. Pomembnejša je psihologija, zaupanje kot pa dejanske razmere. Zato je mogoče zanimivo izpostaviti nekaj ključnih podatkov in kazalcev, po katerih bi bila lahko ocena pomembno drugačna. Continue reading “Je slika res tako črna?”

Kaj se res dogaja z javnimi financami?

Nedavno smo lahko v Financah prebrali zapis bivšega finančnega ministra g. Šušteršiča (http://www.finance.si/8338896/Prora%C4%8Dunski-opomnik-za-predsednico-vlade), z osnovno poanto, da je prejšnja vlada z ustrezno fiskalno politiko in varčevanjem uspela v lanskem letu znižati proračunski primanjkljaj države za kar 880 milijonov evrov. Sam pa sem v analizi podatkov Ministrstva za finance (Konsolidirana bilanca javnega financiranja) ugotavljal, da je bil finančni izplen varčevalne politike vlade dokaj šibak (http://kordez.blog.drugisvet.com/2013/04/28/kje-so-alternative-varcevanju/). Glede na tako velike razlike, je vsekakor zanimivo pogledati iz česa izhajajo in kaj se je lani v javnih financah pravzaprav res dogajalo. Če je namreč fiskalna politika prejšnje vlade v samo enem letu omogočila skoraj milijardno znižanje državnega primanjkljaja, potem je s takšno politikov vsekakor smiselno in potrebno nadaljevati. Continue reading “Kaj se res dogaja z javnimi financami?”

Kje so alternative varčevanju ?

Da v Sloveniji od krize naprej potrošimo več kot ustvarimo in da se to izkazuje v vsakoletnem javno-finančnem deficitu, je sedaj že očitno. To velja v obdobju krize sicer tudi za večino ostalih evropskih držav, da ne omenjamo ZDA. Vendar pa na žalost finančni trgi vidijo našo državo precej bolj rizično, kljub temu da so odstotki proračunskega primanjkljaja in skupnega dolga glede na BDP relativno ugodnejši. Zaradi tega so ti »finančni trgi« dobili precej negativen prizvok, a v bistvu gre za upnike, za tiste, ki nam posojajo denar in ti imajo seveda pravico do svojega mnenja, nam je všeč ali ne. Da smo kljub relativno boljšim kazalcem tako obravnavani, je vsekakor razlog tudi v majhnosti in s tem ranljivosti države (majhen dolg je problem dolžnika – velik pa upnika), pomembno vlogo pa igra tudi »skreganost« države. Continue reading “Kje so alternative varčevanju ?”