Dvig davka na dodano vrednost ali… ?

Izjava finančnega ministra o možnem dvigu DDV je seveda izzvala takojšnje reakcije. Da so ljudje vedno proti dvigovanju davkov je seveda logično in zato odklonilno mnenje v javnomnenjskih raziskavah ni nikakršno presenečenje. Nasprotovanje takšnemu ukrepu so enotno izrazili tudi v gospodarstvu. Različna stališča lahko zasledimo edino pri ekonomski stroki, kjer imamo tako zagovornike kot nasprotnike poviševanja stopenj DDV.

Povečanje obdavčitve seveda ni nikoli dober ukrep, a v zaostreni javnofinančni situaciji se vseeno kaže kot verjetno najbolj učinkovit in manj »boleč« od veliko drugih ukrepov. Vsakodnevno strašenje s trojko preprosto zahteva poteze, ki bi na kratki rok zmanjšali proračunski primanjkljaj in s tem nekoliko izboljšali enega ključnih kazalcev ekonomskega stanja države. Čeprav sem o tem že precej pisal, bi v nadaljevanju na kratko primerjal učinke nekaterih alternativnih ukrepov in ponovno izpostavil nekatere ključne poudarke. Continue reading “Dvig davka na dodano vrednost ali… ?”

Je bila pokojninska blagajna kdaj polna?

Pogosto slišimo komentarje o prazni pokojninski blagajni. Takšne izjave se seveda razumejo v smislu, da smo nekdaj imeli polno blagajno. Da smo imeli nek račun, na katerega se je stekal denar od vplačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje, potem pa je to nekdo izpraznil ali kar ukradel in danes se soočamo s problemom, da ni zadosti denarja za izplačilo pokojnin. Ob takšnem razumevanju zadev je razumljivo tudi upravičen gnev upokojencev, ko se prične debata o nezadostnih virih za nakazovanje tekočih pokojnin. Continue reading “Je bila pokojninska blagajna kdaj polna?”

Kako se nam giblje proračunski primanjkljaj

Pred dnevi smo lahko prebrali dokaj pozitivno objavo Statističnega urada Republike Slovenije o pomembnem znižanju primanjkljaja sektorja države. Ta se je od 7,3 % BDP v prvih devetih mesecih leta 2011 znižal na 4,5 % v enakem obdobju lani. V vsej poplavi negativnih informacij, so takšni izračuni ter predstavitve zelo dobrodošli. Kakorkoli je ekonomija eksaktna znanost, igra psihologija in percepcija tudi pri strokovnih institucijah dokaj močno vlogo. Kot so imele določene domače izjave in odločitve močan negativen vpliv na oceno sposobnosti Slovenije za izhod iz krize, so nekatera zadnja dogajanja to sliko precej obrnila. Beležimo kar precejšnje izboljšanje ratinga Slovenije v očeh mednarodne finančne javnosti, kar se konkretno kaže predvsem v znižanju zahtevane donosnosti na naše obveznice. In to kljub temu, da do kakih pomembnejših sprememb v realnem smislu niti ni prišlo. Continue reading “Kako se nam giblje proračunski primanjkljaj”

Subvencioniranje šolske prehrane

Zadnje dni starega leta so v parlamentu sprejemali Zakon o
šolski prehrani. Z njim so ponovno povečali upravičenja za subvencionirano
šolsko prehrano, katera so bila z začetku leta znižana. Po pričakovanjih je
bila sprememba zakona sprejeta z glasovi vseh navzočih. Kljub zaostreni
proračunski situaciji, si razumljivo nihče ne želi nasprotovati predlogu, da bi
bil nekaj večji delež učencev upravičen do brezplačne šolske prehrane (kljub
temu, da je več kot polovica njih spomladi izglasovala poslabšanje pogojev). Continue reading “Subvencioniranje šolske prehrane”

E-diskusija z Jožetom P. Damijanom o menedžerskih prevzemih in izpuhtelem denarju

(Deseti del)
V preteklem tednu sva s prof. Jože P. Damijanom po elektronski pošti začela spontano diskusijo o menedžerskih prevzemih, ki bi utegnila biti zanimiva tudi za širši krog ljudi, ki jih zanima, kaj se je dogajalo v prevzemih, kam je izpuhtel ves ta denar iz prevzemov in zakaj “neuspeli tajkuni” za to niso bili obsojeni. V dogovoru z Damijanom sva se odločila, da bova najino e-diskusijo objavila na svojih blogih (tu in na www.damijan.org) , ki se bo – tam, kjer se je končala prejšnji teden – nadaljevala po tej poti. Odgovore bom dodajal vsakič sproti v nadaljevanju tega teksta, tako da je vsakokratni odgovor na vrhu, za uvodnim pojasnilom. (Damijan objavlja vsak odgovor kot svoj blog zapis). Continue reading “E-diskusija z Jožetom P. Damijanom o menedžerskih prevzemih in izpuhtelem denarju”

Strukturne reforme in njihov učinek

Spremljanje zapisov o vzrokih krize ter načinu odpravljanja njenih posledic, pokaže že precej poenoten pogled, da pretirano varčevanje in zategovanje pasu povzroči več negativnih posledic za ekonomijo kot pa pripomore h konsolidaciji javnih financ in relativnem znižanju javnega dolga. To poenotenje pogledov velja predvsem za strokovne, akademske kroge, medtem ko izvajalci ekonomske politike (izvršna oblast) pri svojih odločitvah in sprejemanju ukrepov, teh zaključkov še ne upoštevajo zadosti. Continue reading “Strukturne reforme in njihov učinek”

Dvig trošarine na goriva

Dvig davkov seveda ni nikoli sprejet z navdušenjem, a vsekakor drži, da manjši popravki davčnih stopenj povzročijo precej manj nasprotovanj. Odstotek ali dva višja obdavčitev se pri izdatkih praktično ne pozna. S tega vidika je odločitev vlade, da ne bo z višjo stopnjo DDV za več kot deset odstotkov obremenila nekaterih trenutno »subvencioniranih« storitev (najbolj izpostavljen je bil tisk), vsekakor bolj sprejemljiva. Z manjšim dvigom trošarin bo zaradi večje osnove, zaradi večjega obsega izdatkov za goriva, elektriko ter alkohol, dosegla podoben priliv v proračun z le okoli odstotek višjimi cenami tega blaga. Continue reading “Dvig trošarine na goriva”

Kriza

Čeprav je bil obseg javnega dolga nekaterih evropskih držav visok že pred finančno in gospodarsko krizo, je dolžniška kriza postala aktualna šele v zadnjih letih. Poslabšanje gospodarskih razmer ter posledično močno povečanje proračunskih primanjkljajev in hitro naraščanje dolga so zaskrbeli investitorje, tveganja so se povečala, zrasle so obrestne mere. V takšnih razmerah je bil logičen scenarij reševanja – zmanjšanje javne porabe, torej potrošnje države, kar naj bi zmanjšalo primanjkljaj in ustavilo rast zadolževanja. To je najbolj pogost recept sanacije javnih financ, katerega najprej ponudijo (pravzaprav zahtevajo) vse ključne monetarne institucije. Na dolgi rok se pač ne da trošiti več kot ustvariš, kar je pravzaprav pravilo vsakega gospodinjstva, podjetja ali države. Continue reading “Kriza”

Plačilna bilanca Slovenije in dolg do tujine

Eden ključnih in najbolj pogosto izpostavljenih podatkov o finančnih razmerah v Sloveniji je nedvomno javni dolg. Ta se je od začetka krize, torej v obdobju 2009-2011 več kot podvojil in sicer na 17 milijard evrov ali blizu 50 % letnega bruto družbenega produkta naše države. Takšno gibanje je povzročilo veliko zaskrbljenost tako domače in še bolj tuje finančne javnosti, vneslo nezaupanje v kreditno sposobnost države in nas posledično postavilo ob bok finančno najbolj problematičnih držav Evropske Unije. Continue reading “Plačilna bilanca Slovenije in dolg do tujine”

Vračila prispevkov zdravstene in pokojninske blagajne

Ena najbolj odmevnih informacij zadnjih dni so bila vsekakor napačno usmerjena vplačila prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Zavod za zdravstveno zavarovanje naj bi tako letos prejel blizu 38 milijonov, Zavod za pokojninsko zavarovanja pa 66 milijonov evrov več kot bi jima pripadalo. In sredstva bo seveda potrebno vrniti. Problem se je posebno zaostril, ko bi zaradi te napake zdravstveni sektor celotne države kmalu ostal brez tekočih plač in ko naj bi se že pripravljali scenariji, komu izplačati plačo in komu ne. Continue reading “Vračila prispevkov zdravstene in pokojninske blagajne”