Moramo res prodati naše banke za kakršnokoli ceno?

Država Slovenija je lansko leto prodala 60-odstotkov lastniškega deleža v NLB, letos pa naj bi do konca junija v skladu z zavezami EU zaključila tudi prodajo Abanke. Okoli same sanacije bank v letu 2013 ter tudi prevzetih obvezah za prodajo in še bolj o nujnosti izpolnjevanja teh obvez oz. možnostih za drugačen dogovor, je seveda veliko odprtih dilem. A v tem tekstu ne bi pisal o njih, temveč prikazal samo nekaj podatkov o vrednostih in vrednotenju bank. Vemo, po kakšni ceni smo uspeli prodati NLB, za Abanko pa so zaenkrat zbrane neobvezujoče ponudbe potencialnih kupcev in o višini iztržka lahko samo sklepamo.

Za realno oceno in primerjavo o doseženih cenah slovenskih bank bi morali pregledati trg podobno velikih, torej relativno majhnih bank in ta analiza je bila v postopku prodaje najbrž pripravljena. Manjše banke dosegajo glede na svoje rezultate pač nižje vrednosti, kot to velja za velike banke in bančne konglomerate. Vseeno pa je zanimivo pogledati vrednosti bank, ki se prodajajo v Sloveniji, in jih primerjati z vrednostmi, ki jih na finančnem trgu EU in ZDA dosegajo največje banke iz teh držav. V spodnjih tabelah in primerjavah je nekaj podatkov o poslovanju in tržni vrednosti bank, ki kotirajo na borzah – in borzne vrednosti so seveda najbolj točen pokazatelj vrednosti bank.

Continue reading “Moramo res prodati naše banke za kakršnokoli ceno?”

Je pred vrati nova kriza?

Nedvomno  so trenutne mednarodne gospodarske (in politične) razmere dokaj nepredvidljive. V preteklih desetletjih smo imeli kljub nihanjem vseeno občutek, da stvari potekajo po nekih tirnicah, v nekem, vsaj zakulisnem dogovarjanju med državami. Zaradi tega je prisotno tudi več dilem in strahov, kakšna bodo gospodarska gibanja v bodoče. Zelo močan je namreč še spomin na zadnjo krizo pred desetimi leti in pričakovane so razne napovedi o še globljih padcih gospodarske aktivnosti v svetu.

Na drugi strani pa je tudi res, da nobena resna institucija za naslednji dve, tri leta (običajen horizont napovedi), ne predvideva kakega globalnega padca. Napovedi gospodarske rasti so res nekaj nižje, nihče pa ne govori o denimo 5-odstotnem padcu ali kaj podobnega. Razlika med 0.2 ali 1.2 odstotkov rasti je sicer velika, realno pa na ekonomski položaj (standard) ljudi nima velikega vpliva. Seveda, dokler gledamo samo ekonomski vidik. Na žalost pa takšne, sicer minimalne spremembe vplivajo na obnašanje ljudi in to se potem lahko odrazi v večjih neugodnih posledicah. Continue reading “Je pred vrati nova kriza?”

Še malo o javnem sektorju – mednarodne primerjave (VII)

V objavljenih člankih sem ugotavljal, da je število zaposlenih v dejavnostih javnega sektorja v Sloveniji sicer pod povprečjem Evropske Unije, glede na nivo razvitosti pa je skupno število približno primerljivo z drugimi državami. Značilno je namreč, da imajo države z višjim BDP na prebivalca, praviloma tudi več zaposlenih v dejavnostih javnega sektorja (zdravstvo, šolstvo, javna uprava) in njihovo število v Sloveniji približno “ustreza naši stopnji razvoja”. Navedbo dajem v narekovaje, ker bi seveda lahko razpravljali, koliko podatek o BDP na prebivalca odraža stopnjo razvitosti države, a to ni namen tega teksta.

V izvornem tekstu sem seveda predstavljal predvsem podatke o zaposlenih in izdatkih za opravljanje tovrstnih dejavnosti, nisem pa se posvečal učinkovitost teh zaposlenih. Glede tega vemo, da je splošna ocena precej negativna, čeprav nekih celovitih primerjav z drugimi državami nimamo. To je seveda področje, kjer imajo subjektivne ocene večjo težo in to raje prepuščam drugim. Ker pa sem dobil pobude, da bi poleg podatkov o številu zaposlenih v javnem sektorju, pripravil še nekaj primerjav izdatkih za njihove plače v BDP, v nadaljevanju dodajam tudi ta vidik. Continue reading “Še malo o javnem sektorju – mednarodne primerjave (VII)”

O podjetju, večjem kot vsa slovenska skupaj

Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbi Home Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim programom kot ga imata pri nas Merkur ali Bauhaus. Njegove številke in dosežki impozantni, predvsem pa nudijo nekaj zanimivih primerjav z dogajanji pri nas. Zaradi tega v nadaljevanju prikazujem nekaj podatkov o njihovem poslovanju ter primerljive podatke za Slovenijo.

Njihova zgodovina je pravzaprav kratka. Ni še minilo štirideset let, ko so odprli prvo trgovino ter zaposlili nekaj sodelavcev (leta 1979), lani pa je njihov promet prvič presegel 100 milijard dolarjev – enako kot vse gospodarske družbe v Sloveniji skupaj (!). Na spodnjem grafikonu je z rdečo črto prikazano gibanje prihodkov od prodaje za družbo Home Depot v milijon dolarjih, z modro pa prihodki vseh slovenskih podjetij v milijon evrih. Le-ti so bili lani 94 milijone evrov ali 105 milijard dolarjev. Za pretekla leta prihodkov v Sloveniji nisem preračunaval v dolarje, ker nihanje tečajnega razmerja ne odraža dejanskega razmerja v obsegu prodaje oz. letnih spremembah prometa. Continue reading “O podjetju, večjem kot vsa slovenska skupaj”

Kako smo reševali Grčijo

Pred nekaj dnevi smo lahko prebrali vznesene članke o tem, kako je Grčiji uspelo prebroditi najtežji del krize. Poleg pohval odrekanju in prizadevanju Grkov, je bila v novicah izpostavljena predvsem ogromna pomoč, ki jo je Evropska Unija (članice evrske skupine) nudila tej državi. Pristop večine medijev (tudi naših) je bil predvsem v prikazu velikega žrtvovanja in pomoči s strani EU Grkom, ki so dolga leta živeli preko svojih zmožnosti. Torej pomoči “lenim” Grkom, kot je na osnovi medijskih sporočil zaključil povprečni bralec.

Seveda je zgodba z Grčijo in njenim dolgom precej bolj kompleksna, recimo kar drugačna. Pri tem bi na začetku vseeno poudaril, da zapis ne opravičuje in zagovarja politike, ki jo je izvajala Grčija vse do nastopa krize, kljub temu pa je potrebno dogajanje pogledati celoviteje, z več zornih kotov. Izpostavil bi predvsem tri stvari. Continue reading “Kako smo reševali Grčijo”

Koliko nas bo čez 60 let?

Da se v Sloveniji povečuje delež starejšega prebivalstva, seveda ni nobenega dvoma. Prav tako se lahko strinjamo, da to pomeni v bodoče več izdatkov za pokojnine ter zdravstveno varstvo. Država bo morala pri vodenju ekonomske in socialne politike ta dejstva upoštevati ter sprejemati ustrezne ukrepe. Značilno pa je tudi, da se v vseh izjavah in publikacijah redno pojavljajo ocene, da naj bi bili ti trendi v Sloveniji med najbolj kritičnimi v Evropi, kar zahteva še dodatne ukrepe. Analiza uradnih podatkov o predvidenih demografskih gibanjih v Evropski Uniji pa pokaže, da naj razmere v Sloveniji vseeno ne bi odstopale tako močno od povprečja EU. Bojim se, da so takšne ocene in ustrahovanja običajno rezultat samo prepisovanja ocen drugih, ne pa poglobljenega preverjanja dejanskih podatkov.

Seveda so projekcije kakšno bo gibanje števila in strukture prebivalstva čez 40 ali 60 let precej nezanesljive. Kakor sicer lahko delamo napovedi za leto 2060 ali 2080, lahko ob tem vseeno pomislimo, koliko so bile zanesljive napovedi po koncu prve svetovne vojne za gibanje števila prebivalstva v letu 1960 ali 1980. A ker nas zanima tudi položaj Slovenije glede na ostale države Evropske Unije, so takšne projekcije vseeno uporabne za oceno ali se bo pri nas starostna struktura poslabševala hitreje ali počasneje od drugih držav. Za kakršnekoli ocene s tega področja se praviloma uporabljajo projekcije Evropskega statističnega urada, ki so za vse države pripravljene po neki enotni metodologiji in torej vsaj približno primerljive. Continue reading “Koliko nas bo čez 60 let?”

Koliko izvoz prispeva k BDP

Da je izvoz najbolj vitalen del našega gospodarstva, seveda ni nobenega dvoma. Če je zadnja leta naraščal po okoli 5 odstotkov letno, je bil lanski porast celo 13 % in tudi prvi letošnji podatki kažejo, da se visoka rast nadaljuje. Lani je bil presežek tekočega računa že skoraj 3 milijarde evrov, samo izvoza blaga in storitev pa celo preko 4 milijarde več kot uvoza. To pomeni, da smo samo v enem letu ustvarili takšen obseg presežnih prilivov, s katerimi lahko odplačujemo obveznosti do tujine ali v tujini ustvarjamo finančne rezerve. Seveda pa so takšne ugodne številke zelo pogosto tolmačene, kot da z izvozom ustvarjamo 70 in tudi več odstotkov BDP. Da skoraj pretežni del vsega kar ustvarimo, realiziramo v tujini. Takšne izjave ponavljajo politiki, mediji, gospodarstveniki, pa tudi kakemu profesorju ekonomije se je že “zareklo”. Continue reading “Koliko izvoz prispeva k BDP”

Uganka Agrokor

Pred pol leta sem objavil tekst na temo Agrokorja v katerem se poskušal predstaviti predvsem to, kako se lahko enaki finančni podatki obravnavajo na zelo različen način. Kljub dokaj podobni bilančni sliki koncerna zadnji dve leti, do konca lanskega leta ne bankirji, ne revizorji, niti bonitetne hiše niso izkazovale kakih večjih dilem glede finančnega položaja Agrokorja. V začetku letošnjega leta pa so se pričele pojavljati govorice o problematičnosti poslovanja družbe in še vedno iste bilance so za vse deležnike naenkrat postale zelo sporne. Ker je v finančnem svetu pravilo “črednega nagona” še močnejše, je družbo pred popolno blokado in razpadom lahko začasno rešil samo poseben zakon (“lex Agrokor”). Sledil je natančen pregled poslovanja in v njem so novi revizorji naračunali kar 2 milijardi evrov dodatnih izgub, kapital pa znižali za skoraj nepredstavljivih 3 milijarde evrov. Gre za znesek, ki je na primer blizu obsega neto čistega dobička celotnega slovenskega gospodarstva v lanskem letu (3,5 milijarde evrov). Continue reading “Uganka Agrokor”

O ekonomski svobodi

Med svetovnimi novicami se pogosto pojavljajo tudi podatki o razvrstitvi držav po različnih kriterijih. Med najbolj znanimi so lestvice o zaznavanju korupcije, o konkurenčnosti držav, o sreči in nedavno smo lahko zasledili tudi lestvico o ekonomski svobodi. Ta je bila omenjena tudi na teh spletnih straneh. Lestvico že dolga leta izračunava in objavlja ameriška ustanova Heritage Foundation. Po tej lestvici se uvrščamo dokaj slabo, nekje na sredino, med Burkino Fasso in Nikaragvo. Takšne uvrstitve so seveda vedno priročno sredstvo za potrjevanje v prepričanju, da je v Sloveniji (skoraj) vse narobe. Continue reading “O ekonomski svobodi”

Smo že ujeli Evropo?

Podatek o bruto domačem proizvodu (BDP) vsekakor ne odraža celovite informacije o doseženi stopnji razvoja in kvaliteti življenja po državah, vseeno pa je najbolj pogosto uporabljan kazalec za primerjavo med državami in izračun njihovega napredovanja. Pri tem se običajno uporabljajo nominalni ali realni zneski preračunani v enotno valuto (v svetu obvezno preko dolarja), kjer pa lahko zaradi valutnih sprememb pride do precejšnjih odstopanj. S tem ko se je v letu 2015 dolar za 15 % okrepil proti evru, se življenjski standard Evropejcev glede na Američane ni prav veliko spremenil. Da se izognemo temu vplivu ter tudi različnemu nivoju cen v posameznih državah, se za primerjavo med državami najpogosteje uporablja preračun BDP v PPP (purchasing power parity), torej BDP preračunan po enotni kupni moči. S to primerjavo se preračuni BDP običajno zaključijo, kar pa ne pomeni, da ne bi mogli pogledati še natančneje v razlike med državami in o tem nekaj v nadaljevanju. Continue reading “Smo že ujeli Evropo?”