Še malo o javnem sektorju – mednarodne primerjave (VII)

V objavljenih člankih sem ugotavljal, da je število zaposlenih v dejavnostih javnega sektorja v Sloveniji sicer pod povprečjem Evropske Unije, glede na nivo razvitosti pa je skupno število približno primerljivo z drugimi državami. Značilno je namreč, da imajo države z višjim BDP na prebivalca, praviloma tudi več zaposlenih v dejavnostih javnega sektorja (zdravstvo, šolstvo, javna uprava) in njihovo število v Sloveniji približno “ustreza naši stopnji razvoja”. Navedbo dajem v narekovaje, ker bi seveda lahko razpravljali, koliko podatek o BDP na prebivalca odraža stopnjo razvitosti države, a to ni namen tega teksta.

V izvornem tekstu sem seveda predstavljal predvsem podatke o zaposlenih in izdatkih za opravljanje tovrstnih dejavnosti, nisem pa se posvečal učinkovitost teh zaposlenih. Glede tega vemo, da je splošna ocena precej negativna, čeprav nekih celovitih primerjav z drugimi državami nimamo. To je seveda področje, kjer imajo subjektivne ocene večjo težo in to raje prepuščam drugim. Ker pa sem dobil pobude, da bi poleg podatkov o številu zaposlenih v javnem sektorju, pripravil še nekaj primerjav izdatkih za njihove plače v BDP, v nadaljevanju dodajam tudi ta vidik.

Pogledal sem torej celotne izdatke javnega sektorja (države) za plače, tako kot jih spremlja statistika. Tako število zaposlenih kot masa izplačanih plač se spremlja preko različnih virov, ki na žalost dajejo tudi različne rezultate. V spodnji tabeli so tako prikazani podatki o izplačani masi plač kot jih spremlja SURS v datoteki plač in zaposlenih, potem imamo konsolidirano bilanco javnega financiranja z izdatki za te namene ter portal plač javnega sektorja, na koncu pa je še podatek iz tabel nacionalnih računov. Številke so torej precej razlikujejo, zato sem za primerjavo z drugimi državami EU uporabil podatke iz tabel o temeljnih agregatih sektorja države. Ti podatki namreč prikazujejo vse izdatke države po enotni metodologiji veljavni v Evropski Uniji. Po njih smo tako lani za izplačila zaposlenim v državi namenili 4,8 milijarde evrov ali 11,2 % BDP.

Zanima nas torej, kakšen delež BDP namenja Slovenija za izplačila plač zaposlenih v državi in sicer kakšen je ta delež glede na druge države ter kako se je gibal v času. Na prvem grafikonu tako prikazujem podatke o celotnih izplačilih javnih financ v letu 2017 v primerjavi z vsemi državami EU (dodana je še Norveška, Švica in Islandija).

Skupni izdatki države Slovenije so lani sicer znašali 43,2 % BDP, kar je manj kot je znašalo povprečje EU (45,8%). Lani vemo (ali pa tudi ne), da so imele javne finance v Sloveniji prvič v zgodovini presežek. Sicer ne velik (0,1 % BDP), a vseeno so se naše javne finance prvič v petindvajsetih letih prevesile na pozitivno stran[1]. Kot izhaja iz grafikona, smo za plače javnega sektorja namenili 11,2 % BDP, kar je več od povprečje EU (9,9 %). Ta podatek se nekako ne ujema s podatkom o številu zaposlenih v javnem sektorju, kot sem ugotavljal v objavljenih analizah. Po njih je bil namreč delež zaposelnih v javnem sektorju Slovenije nekoliko pod povprečjem Evropske Unije.

Poskušal sem ugotoviti, kaj bi bil lahko razlog za razlike in kateri podatek je pravzaprav pravilen. Pogled na grafikon pokaže, da kljub sicer enotni metodologiji spremljanja podatkov o financah javnega sektorja (vlade – govrnment), prihaja v EU po državah najbrž do določenih razlik v zajemanju oz. opredelitvi posameznih kategorij. Med izdatki se pojavljajo izdatki za plače (kategorija D1PAY po metodologiji), drug največji izdatek pa so “socialni izdatki in ugodnosti” (D62 in D63), ki v kaki državi verjetno zajemajo tudi del izplačila plač. Kako si drugače razlagati, da npr. Nemčija namenja za plače JS samo 7,5 %, Švedska pa kar 12,7 %, skupni izdatki za plače in socialne izdatke pa so na Švedskem celo manjši[2].

Da lahko pride do različnega zajemanja, še bolj potrjuje potrjujejo podatki o strukturi prihodkov države (slika na koncu teksta). Švedska in Danska npr. nimata prihodkov iz naslova plačila socialnih prispevkov, a ustrezno višje prihodke iz naslova davkov na dohodke. Ne trdim, da gre za napake, temveč se posamezni odhodki ali prihodki zaradi razlik v ureditvah držav, kljub enotni metodologiji lahko obravnavajo drugače. Zaradi tega podatek o izplačanih plačah iz javnih sredstev med državami po mojem ni primerljiv, uporaben pa je podatek o skupnem izplačilu plač in socialnih prejemkov, po katerem so tudi sortirane države na zgornjem grafikonu.

Tovrstnih skupnih izplačil je bilo lani v Sloveniji za 28,2 % BDP, v povprečju EU pa 30,5 % kar nekako ustreza tudi razlikam v številu zaposlenih v JS. Podatek je seveda precej širši kot samo plače javnih uslužbencev, a je v sorazmerju s skupnim obsegom izdatkov države. Na grafikonu je prikazan tudi obseg izdatkov za investicije, obresti (tu seveda prednjačijo bolj zadolžene države) ter ostale izdatke. Skupna značilnost razlik med državami je v večjem obsegu izdatkov v državah z višjo stopnjo razvitosti oz. višjim življenjskim standardom. Tudi po teh podatkih je delež izdatkov Slovenije za javni sektor približno v sorazmerju s stopnjo razvitosti, torej nekoliko pod povprečjem EU. Manj kot v Nemčiji, Avstriji ali Franciji in več kot v Slovaški, Poljski ali omuniji.

In kako se je delež teh izdatkov gibal v zgodovini? Na naslednjem grafikonu je spodnjem delu podatek o deležu izdatkov za plače v BDP od leta 1995. Kot vidimo, se je v Sloveniji praktično ves čas gibal okoli 11 % ustvarjene dodane vrednosti. Nekaj nižji je bil v času visoke konjunkture (2006 – 2008), ko se je BDP močno povečal (zaradi zadolževanja), višji pa v času krize (2009 – 2013), ko je ob padcu BDP nominalni znesek plač ostal enak. Danes so ti izdatki zopet približno na dolgoletni ravni, a ves čas višji kot v povprečju Evropske Unije. Kot pojasnjeno zgoraj, ti podatki najbrž niso v celoti primerljivi zaradi razlik v zajemanju. Že če iz povprečja izločimo Nemčijo (prekinjena črta) so deleži primerljivi s Slovenijo.

Na sredini grafikona (desna skala) je zato prikazan še delež vseh izdatkov skupaj za plače in socialne potrebe, vključno s pokojninami. Tudi tu so gibanja za Slovenijo skozi leta podobna, le da je povprečje ves čas nižje kot so primerljivi podatki za Evropsko Unijo. V Sloveniji za te namene vseh petindvajset let samostojne države namenjamo okoli 29 % BDP z odstopanji med in v času krize. To predvsem pomeni, da nekih odstopanj ali krepitve tovrstnih izdatkov v času ni prišlo. Predvsem pa dolgoročno za te namene porabimo približno primerljiv delež BDP kot to velja za povprečje Evropske Unije – torej nekoliko manj, podobno kot je tudi naš BDP na prebivalca nekaj nižji. Glede na to, da se z leti v razvitosti približujemo EU, je današnji delež pravzaprav relativno celo nižji kot nekdaj.

Za celovito sliko o javno-finančnih izdatkih Slovenije, so v zgornjem delu grafikona še podatki o skupnih tovrstnih izdatkih glede na BDP. Tudi ti se skozi vsa obravnavana leta (od 1995) gibljejo okoli 45 % z nekaj višjim deležem v času krize (na grafu niso zajeti izdatki za sanacijo bank 2013 – 2014). Lani je bilo skupnih izdatkov države 43,2 % BDP, najmanj do sedaj (če ne upoštevamo leta 2007, ko je BDP zaradi močnega zadolževanja nerealno porastel). Izdatki za javni sektor in druga plačila države so torej skozi vso zgodovino države približno primerljivi z razmerami v EU. Takšno je torej stanje glede izdatkov, o učinkovitosti pa so splošne ocene seveda bistveno slabše. Ob vseh slabostih, sam vseeno menim, da npr. za 1.300 evrov javnih izdatkov za zdravstvo letno na prebivalca (2016) dobimo najmanj primerljivo storitev kot za 2.800 evrov povprečno prebivalci razvitih državah EU (ali za 1.100 evrov za celotno izobraževanje od vrtca do univerze glede na 1.900 v EU).

Kot omenjeno, je na koncu še grafikon o strukturi prihodkov države v BDP predvsem zaradi prikaza, kako prihaja v nekaterih državah do različnega zajemanja podatkov. Ti zato niso vedno v celoti primerljivi oz. potrebna je podrobnejša analiza, kadar se ugotovijo kakšna večja odstopanja. Izpostavljam značilnost, da Danska, Švedska in Islandija praktično nimajo prihodkov iz naslova socialnih prispevkov (zeleni del stolpca), ker te prihodke vključujejo med prihodke od davkov na dohodek. Mogoče še pojasnilo za Irsko, ki pri teh primerjavah tudi vedno odstopa. Njihov skupni BDP je namreč zaradi vključevanja dobičkov tujih korporacij v njihov BDP izjemno visok (v 2015 je porastel kar za 25 %), ostale kategorije pa so bolj primerljive. Zaradi tega je npr. delež za zaposlene v BDP na Irskem le okoli 30 %, v ostalih razvitih državah (tudi Sloveniji) pa okoli 50 %.

 

[1] Proračunski presežek v času prve Janševe vlade se je v končnih izračunih Statističnega urada vseeno izkazal kot primanjkljaj.

[2] Podrobnejši vpogled v celotno matriko izdatkov (po vrsti izdatkov – plače, soc. izdatki… in po funkcijah – zdravstvo, šolstvo…) pokaže, da naj Nemčija ne bi imela skoraj nić izdatkov za plače v zdravstvu (0,4 % BDP, Švedska npr. 2,8 %), imajo pa visoke izdatke za socialna nadomestila v zdravstvu (6,3 % BDP, Švedska pa 1,4 %). To kaže, da v Nemčiji na drugačen način evidentirajo izdatke za plače v zdravstvenem sektorju, zaradi česar imajo precej nižje skupne izdatke za plače javnega sektorja v BDP in ustrezno višje za socialne izdatke. Zaradi ekonomske teže Nemčije to močno vpliva tudi na povprečni podatek za EU.

O podjetju, večjem kot vsa slovenska skupaj

Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbi Home Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim programom kot ga imata pri nas Merkur ali Bauhaus. Njegove številke in dosežki impozantni, predvsem pa nudijo nekaj zanimivih primerjav z dogajanji pri nas. Zaradi tega v nadaljevanju prikazujem nekaj podatkov o njihovem poslovanju ter primerljive podatke za Slovenijo.

Njihova zgodovina je pravzaprav kratka. Ni še minilo štirideset let, ko so odprli prvo trgovino ter zaposlili nekaj sodelavcev (leta 1979), lani pa je njihov promet prvič presegel 100 milijard dolarjev – enako kot vse gospodarske družbe v Sloveniji skupaj (!). Na spodnjem grafikonu je z rdečo črto prikazano gibanje prihodkov od prodaje za družbo Home Depot v milijon dolarjih, z modro pa prihodki vseh slovenskih podjetij v milijon evrih. Le-ti so bili lani 94 milijone evrov ali 105 milijard dolarjev. Za pretekla leta prihodkov v Sloveniji nisem preračunaval v dolarje, ker nihanje tečajnega razmerja ne odraža dejanskega razmerja v obsegu prodaje oz. letnih spremembah prometa. Continue reading “O podjetju, večjem kot vsa slovenska skupaj”

Kako smo reševali Grčijo

Pred nekaj dnevi smo lahko prebrali vznesene članke o tem, kako je Grčiji uspelo prebroditi najtežji del krize. Poleg pohval odrekanju in prizadevanju Grkov, je bila v novicah izpostavljena predvsem ogromna pomoč, ki jo je Evropska Unija (članice evrske skupine) nudila tej državi. Pristop večine medijev (tudi naših) je bil predvsem v prikazu velikega žrtvovanja in pomoči s strani EU Grkom, ki so dolga leta živeli preko svojih zmožnosti. Torej pomoči “lenim” Grkom, kot je na osnovi medijskih sporočil zaključil povprečni bralec.

Seveda je zgodba z Grčijo in njenim dolgom precej bolj kompleksna, recimo kar drugačna. Pri tem bi na začetku vseeno poudaril, da zapis ne opravičuje in zagovarja politike, ki jo je izvajala Grčija vse do nastopa krize, kljub temu pa je potrebno dogajanje pogledati celoviteje, z več zornih kotov. Izpostavil bi predvsem tri stvari. Continue reading “Kako smo reševali Grčijo”

Koliko nas bo čez 60 let?

Da se v Sloveniji povečuje delež starejšega prebivalstva, seveda ni nobenega dvoma. Prav tako se lahko strinjamo, da to pomeni v bodoče več izdatkov za pokojnine ter zdravstveno varstvo. Država bo morala pri vodenju ekonomske in socialne politike ta dejstva upoštevati ter sprejemati ustrezne ukrepe. Značilno pa je tudi, da se v vseh izjavah in publikacijah redno pojavljajo ocene, da naj bi bili ti trendi v Sloveniji med najbolj kritičnimi v Evropi, kar zahteva še dodatne ukrepe. Analiza uradnih podatkov o predvidenih demografskih gibanjih v Evropski Uniji pa pokaže, da naj razmere v Sloveniji vseeno ne bi odstopale tako močno od povprečja EU. Bojim se, da so takšne ocene in ustrahovanja običajno rezultat samo prepisovanja ocen drugih, ne pa poglobljenega preverjanja dejanskih podatkov.

Seveda so projekcije kakšno bo gibanje števila in strukture prebivalstva čez 40 ali 60 let precej nezanesljive. Kakor sicer lahko delamo napovedi za leto 2060 ali 2080, lahko ob tem vseeno pomislimo, koliko so bile zanesljive napovedi po koncu prve svetovne vojne za gibanje števila prebivalstva v letu 1960 ali 1980. A ker nas zanima tudi položaj Slovenije glede na ostale države Evropske Unije, so takšne projekcije vseeno uporabne za oceno ali se bo pri nas starostna struktura poslabševala hitreje ali počasneje od drugih držav. Za kakršnekoli ocene s tega področja se praviloma uporabljajo projekcije Evropskega statističnega urada, ki so za vse države pripravljene po neki enotni metodologiji in torej vsaj približno primerljive. Continue reading “Koliko nas bo čez 60 let?”

Koliko izvoz prispeva k BDP

Da je izvoz najbolj vitalen del našega gospodarstva, seveda ni nobenega dvoma. Če je zadnja leta naraščal po okoli 5 odstotkov letno, je bil lanski porast celo 13 % in tudi prvi letošnji podatki kažejo, da se visoka rast nadaljuje. Lani je bil presežek tekočega računa že skoraj 3 milijarde evrov, samo izvoza blaga in storitev pa celo preko 4 milijarde več kot uvoza. To pomeni, da smo samo v enem letu ustvarili takšen obseg presežnih prilivov, s katerimi lahko odplačujemo obveznosti do tujine ali v tujini ustvarjamo finančne rezerve. Seveda pa so takšne ugodne številke zelo pogosto tolmačene, kot da z izvozom ustvarjamo 70 in tudi več odstotkov BDP. Da skoraj pretežni del vsega kar ustvarimo, realiziramo v tujini. Takšne izjave ponavljajo politiki, mediji, gospodarstveniki, pa tudi kakemu profesorju ekonomije se je že “zareklo”. Continue reading “Koliko izvoz prispeva k BDP”

Uganka Agrokor

Pred pol leta sem objavil tekst na temo Agrokorja v katerem se poskušal predstaviti predvsem to, kako se lahko enaki finančni podatki obravnavajo na zelo različen način. Kljub dokaj podobni bilančni sliki koncerna zadnji dve leti, do konca lanskega leta ne bankirji, ne revizorji, niti bonitetne hiše niso izkazovale kakih večjih dilem glede finančnega položaja Agrokorja. V začetku letošnjega leta pa so se pričele pojavljati govorice o problematičnosti poslovanja družbe in še vedno iste bilance so za vse deležnike naenkrat postale zelo sporne. Ker je v finančnem svetu pravilo “črednega nagona” še močnejše, je družbo pred popolno blokado in razpadom lahko začasno rešil samo poseben zakon (“lex Agrokor”). Sledil je natančen pregled poslovanja in v njem so novi revizorji naračunali kar 2 milijardi evrov dodatnih izgub, kapital pa znižali za skoraj nepredstavljivih 3 milijarde evrov. Gre za znesek, ki je na primer blizu obsega neto čistega dobička celotnega slovenskega gospodarstva v lanskem letu (3,5 milijarde evrov). Continue reading “Uganka Agrokor”

O ekonomski svobodi

Med svetovnimi novicami se pogosto pojavljajo tudi podatki o razvrstitvi držav po različnih kriterijih. Med najbolj znanimi so lestvice o zaznavanju korupcije, o konkurenčnosti držav, o sreči in nedavno smo lahko zasledili tudi lestvico o ekonomski svobodi. Ta je bila omenjena tudi na teh spletnih straneh. Lestvico že dolga leta izračunava in objavlja ameriška ustanova Heritage Foundation. Po tej lestvici se uvrščamo dokaj slabo, nekje na sredino, med Burkino Fasso in Nikaragvo. Takšne uvrstitve so seveda vedno priročno sredstvo za potrjevanje v prepričanju, da je v Sloveniji (skoraj) vse narobe. Continue reading “O ekonomski svobodi”

Smo že ujeli Evropo?

Podatek o bruto domačem proizvodu (BDP) vsekakor ne odraža celovite informacije o doseženi stopnji razvoja in kvaliteti življenja po državah, vseeno pa je najbolj pogosto uporabljan kazalec za primerjavo med državami in izračun njihovega napredovanja. Pri tem se običajno uporabljajo nominalni ali realni zneski preračunani v enotno valuto (v svetu obvezno preko dolarja), kjer pa lahko zaradi valutnih sprememb pride do precejšnjih odstopanj. S tem ko se je v letu 2015 dolar za 15 % okrepil proti evru, se življenjski standard Evropejcev glede na Američane ni prav veliko spremenil. Da se izognemo temu vplivu ter tudi različnemu nivoju cen v posameznih državah, se za primerjavo med državami najpogosteje uporablja preračun BDP v PPP (purchasing power parity), torej BDP preračunan po enotni kupni moči. S to primerjavo se preračuni BDP običajno zaključijo, kar pa ne pomeni, da ne bi mogli pogledati še natančneje v razlike med državami in o tem nekaj v nadaljevanju. Continue reading “Smo že ujeli Evropo?”

Prezadolžena država

V zadnjem obdobju je aktualna oblast tako zadolžila državo, da dolga ne bodo uspeli odplačati niti naši vnuki…”. Takšen komentar običajno slišite v zvezi s porastom našega javnega dolga – a tokrat je mišljena Japonska. Država, kjer je javni dolg nekajkrat višji od slovenskega. Seveda gre za “eksotično”, oddaljeno državo, ki se naše stvarnosti prav veliko ne dotika. vseeno pa so nekatere primerjave zelo zanimive in poučne. Primerjave, ki pokažejo, da naše razmere niso tako problematične, kot se običajno prikazuje. V tekstu razumljivo lahko izpostavim samo nekaj osnovnih podatkov ter vidikov, a za prvo oceno zadošča. Tematika predvsem njihovega javnega dolga je precej kompleksna, tudi v strokovni javnosti so prisotne zelo različne ocene, zato je nek takšen prikaz pač omejen. Continue reading “Prezadolžena država”

Todorić in nenadni izbruh panike ali trenutek, ki loči junaka od bedaka

Še leto, ne, pol leta nazaj je bil Ivica Todorić, lastnik in predsednik uprave Agrokorja, eden najbolj zaželenih in cenjenih ljudi na Hrvaškem, danes pa bi lahko skoraj rekli, da je državni sovražnik (zločinec) številka ena. Kaj se je v tem času zgodilo s podjetjem? V formalnem smislu nič. Bilanca Skupine Agrokor niso danes nič drugačne kot so bile pred letom ali dvema, obseg posojil je že dve leti na približno enaki višini. Teh posojil danes sicer ne more vrniti v rokih, vendar to ni mogel niti pred dvema, niti pred petimi leti, a je družba uspešno poslovala in banke so jo brez zadržkov spremljale. Kaj se je torej zgodilo, kaj je tako spremenilo pogled in oceno sposobnosti družbe, ki bi bila brez posebnega zakona verjetno že na poti v stečaj? Continue reading “Todorić in nenadni izbruh panike ali trenutek, ki loči junaka od bedaka”