Izgubljenih pol milijarde v Stožicah

»V stožiški luknji poniknilo pol milijarde. Med prerekanimi terjatvami je potegnila kratko prav Mestna občina Ljubljana; zastaralo ji je za skoraj 35 milijone evrov« je bil tipični napovednik poročanja medijev o poteku stečajnega postopka na družbo Grep, izvajalcem del športnih in trgovskih objektov v Stožicah. Takšna informacija običajnemu bralcu pove, da je bilo z izgradnjo Stožic izgubljeno (ukradeno?) 500 milijonov evrov in da je Občina Ljubljana pri tem izgubila največ. Takšen je pač običajni pristop k oblikovanju medijskega sporočila, ki želi bralcu predstaviti šokantno novico in ki ga dejstva ne zanimajo preveč (korektna analiza zahteva seveda več časa, napora ter tudi znanja, česar pa piscem pogosto zmanjka). Zato poglejmo konkretne številke, ki kažejo precej drugačno sliko. Pri tem izhajam samo iz javno objavljenih informacij, medtem ko se v druga ozadja ne spuščam, tudi ker jih ne poznam. Continue reading “Izgubljenih pol milijarde v Stožicah”

O največji napaki slovenske osamosvojitve

»Privatizacija državnega (družbenega) premoženja je največja napaka slovenske osamosvojitve« smo na zadnjem posvetu ob obletnici priznanja Slovenije slišali iz ust uglednih predstavnikov naše države in takšna ocena bo najbrž stalnica vseh posvetov in zapisov o poteh in stranpoteh našega samostojnega razvoja še dolga leta. S privatizacijo so mišljeni predvsem spodleteli menedžerski prevzemi ter nasploh prehod nekdanjega družbenega lastništva v (pretežno) privatne roke. Takšno prepričanje, razumljivo, ne dopušča nobenega dvoma, ne v javnosti in medijih, kot priročno jo je sprejela politika in tudi stroka nima interesa za kako poglobljeno analizo.

Vsekakor so vse aktivnosti pri spremembah lastništva imele precejšnje posledice za celotno družbo. Tako zaradi izgub pri samem financiranju zgrešenih prevzemov, kot tudi posledic, ki so jih zaradi tega utrpele prevzete družbe. Stroka bi sicer lahko natančneje raziskala, koliko so k temu prispevali sami prevzemi, koliko pa napačne odločitve pri reševanju nastale situacije povezane z nastopom krize – a kot rečeno, interesa za to ni veliko, ker je družbeni konsenz glede tega poglavja naše zgodovine pač sprejet. Sam sem seveda močno vpleten v te procese in moje mnenje je zaradi tega nedvomno obremenjeno in najbrž tudi deloma pristransko (sicer nič manj kot mnenje ostalih piscev – le da na nasprotni strani), a na drugi strani imam enega boljših pregledov dogajanja, podkrepljen tudi s konkretnimi številkami. Continue reading “O največji napaki slovenske osamosvojitve”

Kdo je služil pri prodaji Heliosa

Prodaja Heliosa Japoncem s strani avstrijskih lastnikov je v začetku decembra vzdignila veliko prahu, ki pa se je kot običajno, kmalu polegel. Vstop strateškega lastnika z Daljnega Vzhoda lahko ocenimo kot dober obet za nadaljnji razvoj družbe, posebno če se bodo uresničile napovedi o oblikovanju centra za prodor japonskega koncerna v Evropo. Razumljivo pa je informacija o prodajni vrednosti 570 milijonov evrov, kolikor naj bi avstrijski lastniki iztržili pri prodaji, potem ko so družbo v letu 2014 odkupili od slovenskih lastnikov za 145 milijonov, povzročila precej razburjenja. Večina jeznih komentarjev je izhajala iz domnevnega 400-milijonskega zaslužka Avstrijcev, kar seveda ni točna primerjava, prav tako pa je težko pritrditi »opravičevanju« premiera, da je šlo za popolnoma drugačno družbo. V večini komentarjev je šlo za pavšalne ocene, zato poskušajmo v nadaljevanju nekaj podrobneje pogledati, kaj so Avstrijci kupili in kaj prodali. Continue reading “Kdo je služil pri prodaji Heliosa”

Bo tudi Merkur hrvaški ?

Objava novice o prodaji Merkurja v začetku septembra niti ni zbudila kakega zanimanja javnosti. Vsekakor je bila večje presenečenje informacija, da naj bi se za Merkur zanimala hrvaška družba Pevec. Informacije so še dokaj skope, nepotrjene, a poglejmo kaj se pravzaprav prodaja in predvsem, zakaj do takšnih nakupov prihaja.

Zeleno-rumena blagovna znamka Merkur ostaja v Sloveniji še vedno sinonim za prodajo tehničnega blaga. Prav tako se še vedno se tudi povezuje s kvaliteto, čeprav manj kot nekdaj. Prodajni program Merkurja je bil vedno precej širok, širši kot je značilna za trgovce s tovrstnim programov iz tujine. V Skupino Merkur je namreč spadal tudi Big bang, vodilni slovenski trgovec z zabavno in gospodinjsko elektroniko s katerim je Merkur obvladal preko polovico tega trga. Drugi prodajni program, ki se je prav tako preoblikoval v samostojno podjetje v sklopu Merkurja, pa je bila prodaja metalurških izdelkov (pločevina, žice in cevi iz jekla) pod imenom Mersteel. Dodatna specifičnost Merkurja je bil tudi velik obseg prodaje pravnim osebam (podjetjem, obrtnikom), kjer so ustvarili celo nekaj več zaslužka kot pri prodaji končnim potrošnikom. Takšna usmeritev je omogočila, da je Merkur na vrhuncu (leta 2008) s skupaj 5.000 zaposlenimi ustvaril blizu 1,3 milijarde evrov prodaje, kar bi ga še danes uvrstilo na četrto mesto med slovenskimi skupinami podjetij. Continue reading “Bo tudi Merkur hrvaški ?”

Milijarda gor ali dol …

Kot vsako leto je AJPES tudi letos pred poletjem je objavil Informacijo o poslovanju gospodarskih družb Slovenije v letu 2015. V Informaciji je predstavljen poslovni izid in premoženjsko finančni položaj družb s katerim spremljamo ekonomska gibanja v državi. Kot vemo, so bili lanski podatki dobri, precej boljši kot v letu 2014 in med njimi je posebej izpostavljeno, da je neto celotni dobiček za 81 % višji kot leto poprej, neto čisti dobiček pa celo za 127 % (znašal je 1,64 milijarde evrov).

Continue reading “Milijarda gor ali dol …”

Epilog o naši nesrečni sanaciji bank

Sanacija bank in posebno odpis podrejenih obveznic je in bo tudi še naprej zelo vroča tema v Sloveniji. Nesporno je bilo v postopku sanacije gledano s časovne perspektive sprejetih precej vprašljivih odločitev in nekateri vidijo v vsem dogajanju skrbno načrtovano zaroto tujega kapitala kako oslabiti državo in priti poceni do premoženja v Sloveniji. Takšno sklepanje pogosto izhaja iz dokaj servilnega sprejemanja usmeritev Evropske komisije, katere cilj ni bila nujno ravno »pomoč« Sloveniji (posebno, ker smo tako vse sami plačali, dobili smo samo omejitve). Je pa tudi res, da so bili takrat zaradi zaostrovanja razmer v okolju ter tudi škodoželjnosti znotraj države, odgovorni pod velikim časovnim pritiskom in hitre odločitve so bile nujne. Samo nekaj, bolj kot ne računovodskih transakcij (šlo je pravzaprav samo za preknjižbe depozitov države v kapital ter premoženja z ene institucije na drugo), je ta pritisk tujine sprostilo, vsi trendi so se obrnili navzgor in zahtevana donosnost na slovenske obveznice (pokazatelj rizičnosti države) je v letu dni padla iz sedem na manj kot en odstotek.

Continue reading “Epilog o naši nesrečni sanaciji bank”

Še malo o drugem tiru

Na zadnji tekst o Luki Koper in drugem tiru je bilo kar nekaj komentarjev, ki so zajeli širše vidike te tematike. Sam se v razmišljanjih poskušam omejiti samo na preverljiva dejstva in konkretne številke. Zato bi mogoče še enkrat izpostavil samo dva ključna poudarka, katera sem skušal nekaj širše opisati v prejšnjem tekstu.

Tisto, ker je pri celi zgodbi ključno, je pomen dejavnosti Luke Koper oz. pristanišča za celotno slovensko ekonomijo. Družba Luka Koper in njeni zaposleni so pravzaprav samo del celotnega transportnega procesa, ki teče od ladij v pristanišču Koper do meje na Šentilju ali Jesenicah (in v obratni smeri). Na pretovor blaga v Kopru je tudi po moji oceni vezano pet ali tudi večkratno število ljudi poleg neposredno zaposlenih v Luki, od vseh servisnih storitev za Luko, do železnice, špediterjev, avtoprevoznikov ter vseh angažiranih za njihovo servisiranje (seveda tudi zavarovalnice in banke). Skupna dodana vrednost vseh naštetih družb s transportno potjo mogoče dosega celo 400 milijonov evrov (v Luki Koper bi vsekakor znali zbrati celotni zaslužek vseh družb preko slovenskega ozemlja). In to je kvalitetna dodana vrednost, ki omogoča plačevanje zaposlenih v višini dva, tri ali tudi štiri tisoč evrov (povprečni strošek dela v Luki Koper dosega 4.000 evrov mesečno na zaposlenega) in ta dodana vrednost je v veliki meri ustvarjena na tujih trgih.

Continue reading “Še malo o drugem tiru”

Zaslužki železniškega transporta in drugi tir

Pisati o drugem tiru železniške proge Koper – Divača je na eni strani hvaležna tema o kateri že vsi Slovenci nekaj vedo, na drugi strani pa je k temu težko povedati še kaj novega. Vseeno pa bi poskusil dodati še nekaj razmišljanja in mogoče kak podatek o katerem redko slišimo, pa je mogoče še bolj pomemben. V nadaljevanju so tako predstavljeni ključni vidiki te naložbe in sicer za spremembo v posameznih alinejah:

Continue reading “Zaslužki železniškega transporta in drugi tir”

Konkurenčnost gospodarstva in plače

Konkurenčnost gospodarstva je postulat (zahteva, nujnost), ki se verjetno najpogosteje uporablja pri ocenjevanju položaja naših podjetij in pričakovanjih podjetniškega sektorja. Najbrž pa je ta izraz tudi najpogosteje zlorabljen v povezavi s pričakovanji na področju davčnih obremenitev, predvsem obdavčitve plač. Skoraj ni izjave gospodarstvenika ali njihovih predstavnikov, ki ne bi na prvo mesto postavile nujnost davčne razbremenitve dela kot ključnega elementa uspešnosti poslovanja družb. Da neto prejemki niso visoki, se strinjajo vsi (nihče seveda ne upa nastopiti s trditvijo, da zaposleni preveč zaslužijo), le davki na njihove prejemke, plačila državi za njeno neučinkovitost, so previsoka. Pa res to tako zmanjšuje konkurenčnost našega gospodarstva? Continue reading “Konkurenčnost gospodarstva in plače”

Ali zajamčene minimalne plače res ogrožajo delovna mesta?

V zadnjem času so zopet aktualne razprave o minimalni plači. Tokrat ne o sami višini, temveč ali iz minimalno zagotovljene plače izločiti razne dodatke na delovnem mestu. Pobuda sindikatov je sicer logična, saj najslabše plačani delavci dejansko sploh ne dobijo dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času (ponoči, ob nedeljah). Predlagano je, da bi imel vsak polno zaposlen pravico do 790 evrov minimalne plače, dodatki pa bi se k temu prišteli. Delodajalska stran tej spremembi seveda nasprotuje, saj naj bi »poslabšala konkurenčnost gospodarstva ter ogrozila številna delovna mesta« . Kot običajno navedena stališča niso podkrepljena s kakimi številkami, zato poglejmo nekaj konkretnih podatkov in ocen, kako bi ta dvig lahko vplival na rezultate gospodarstva. Continue reading “Ali zajamčene minimalne plače res ogrožajo delovna mesta?”