Konkurenčnost gospodarstva in plače

Konkurenčnost gospodarstva je postulat (zahteva, nujnost), ki se verjetno najpogosteje uporablja pri ocenjevanju položaja naših podjetij in pričakovanjih podjetniškega sektorja. Najbrž pa je ta izraz tudi najpogosteje zlorabljen v povezavi s pričakovanji na področju davčnih obremenitev, predvsem obdavčitve plač. Skoraj ni izjave gospodarstvenika ali njihovih predstavnikov, ki ne bi na prvo mesto postavile nujnost davčne razbremenitve dela kot ključnega elementa uspešnosti poslovanja družb. Da neto prejemki niso visoki, se strinjajo vsi (nihče seveda ne upa nastopiti s trditvijo, da zaposleni preveč zaslužijo), le davki na njihove prejemke, plačila državi za njeno neučinkovitost, so previsoka. Pa res to tako zmanjšuje konkurenčnost našega gospodarstva? Continue reading “Konkurenčnost gospodarstva in plače”

Ali zajamčene minimalne plače res ogrožajo delovna mesta?

V zadnjem času so zopet aktualne razprave o minimalni plači. Tokrat ne o sami višini, temveč ali iz minimalno zagotovljene plače izločiti razne dodatke na delovnem mestu. Pobuda sindikatov je sicer logična, saj najslabše plačani delavci dejansko sploh ne dobijo dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času (ponoči, ob nedeljah). Predlagano je, da bi imel vsak polno zaposlen pravico do 790 evrov minimalne plače, dodatki pa bi se k temu prišteli. Delodajalska stran tej spremembi seveda nasprotuje, saj naj bi »poslabšala konkurenčnost gospodarstva ter ogrozila številna delovna mesta« . Kot običajno navedena stališča niso podkrepljena s kakimi številkami, zato poglejmo nekaj konkretnih podatkov in ocen, kako bi ta dvig lahko vplival na rezultate gospodarstva. Continue reading “Ali zajamčene minimalne plače res ogrožajo delovna mesta?”

Izgubljeni milijoni in plače

Pred dnevi smo lahko skoraj v vseh medijih prebrali novico, da NLB prodaja 800-milijonski portfelj slabih terjatev. Razen povzetka sporočila banke, kakih komentarjev praktično ni bilo, saj gre za precej »strokovno« zadevo. Odločitev NLB je pravzaprav logična. Med skupnim premoženjem ima še vedno skoraj četrtino slabih posojil in s prodajo teh terjatev (po oceni gre za okoli šestino vseh terjatev bančne skupine NLB do gospodarstva) bi se ta kazalec pomembno izboljšal. Dodatno pa je na te terjatve v skladu s stresnimi testi najbrž oblikovala raje večje kot manjše popravke in z ugodno prodajo bi lahko realizirali celo kak dobiček (če bi jih prodali nad njihovo neto vrednostjo po izvedenih popravkih). Kljub tem ugodnim vplivom na položaj banke, pa transakcija vseeno odpira kar nekaj dilem. Continue reading “Izgubljeni milijoni in plače”

Kaj vedo v Železarnah, ne pa v Krki

V tekstu z nekoliko skrivnostnim naslovom poskušam predstaviti nekaj dodatnih pogledov na napovedano dokapitalizacijo Perutnine Ptuj d.d. s strani Slovenske industrije jekla d.o.o. (SIJ) (1) , danes v lasti investitorjev iz Rusije. Perutnina je vsekakor pomemben igralec v živilski industriji s skoraj štiri tisoč zaposlenimi v Sloveniji ter državah nekdanje Jugoslavije, kar je tudi njen največji trg. Hiter razvoj pred leti so financirali večinoma s posojili, zadolžili pa so se tudi za nekatere slabe finančne naložbe in zaradi relativno visokega dolga banke zahtevajo povečanje kapitala ter vsaj delno poplačilo posojil. Kot »rešitelj« (če bodo transakcijo podprli obstoječi delničarji) se je pojavil SIJ, ki namerava vplačati 40 milijonov evrov dodatnega kapitala in s tem družbi omogočiti, da se ponovno posveti predvsem poslovanju in razvoju. To je za bodočnost Perutnine vsekakor pozitivno, ima pa predlagan posel nekaj zanimivih podrobnosti. Continue reading “Kaj vedo v Železarnah, ne pa v Krki”

Nevarnost odprave dodatkov k plačam

Trenutno so med delodajalci in sindikati aktualne razprave o višini minimalne plače ter upravičenosti ali naj se razna dodatna izplačila (dodatek za nočno, nadurno delo, za stalnost in podobno) vštevajo vanjo ali ne. Pogosto pa je na dnevnem redu tudi vprašanje, kaj narediti z nadomestili stroškov, do katerih so zaposleni upravičeni po zakonu in kolektivnih pogodbah (nadomestilo za prevoz na delo, za prehrano in regres za letni dopust). Obveznosti izplačevanja teh nadomestil v večini drugih primerljivih držav namreč ni in je to prepuščeno interni politiki nagrajevanja v podjetju. Zaradi tega so logične pobude in predlogi, da bi tovrstno prakso opustili tudi v Sloveniji in jo (mogoče, vsaj delno – odvisno od predlagatelja) nadomestili z ustrezno višjimi rednimi plačami. Kakor je sicer primerljivost z okoliškimi državami zaželena, bi bila takšna sprememba skoraj neizvedljiva. Continue reading “Nevarnost odprave dodatkov k plačam”

Kako kupiti NKBM za en evro … če nisi Slovenec

Med privatizacijskimi zgodbami je ena najbolj aktualnih vsekakor prodaja Nove kreditne banke Maribor d.d. (NKBM). V medijih smo tako zasledili informacijo, da naj bi banko kupil sklad Apollo za okoli 200 milijonov evrov, kar pa so odgovorni zanikali. Pomanjkanje javnih informacij (kar je v fazi pogajanj sicer razumljivo) sproža pri tako vroči temi dodatne špekulacije. In z njimi se samo krepijo ideološki tabori zagovornikov in nasprotnikov prodaje državnega premoženja. Tako levica prodajam nasprotuje, predvsem zaradi očitka o domnevni razprodaji, bolj pa ji je naklonjena desnica (vsaj del), ki v njej vidi prekinitev dosedanjih klientelističnih povezav. Značilno je tudi dejstvo, da se v krog nasprotnikov prodaje povezujejo predvsem starejše generacije, medtem ko mlajše v prodaji vidijo prekinitev dosedanje prakse slabega upravljanja državnih podjetij (ta oceno je sicer skupna vsem).

Vendar se v tem tekstu se ne bi opredeljeval do načelnih stališč glede prodaje državnega premoženja, predstavil pa bi nekaj zanimivih podatkov o finančnem položaju NKBM, kot jih lahko razberemo iz letnih poročil. Ti vsekakor nakazujejo neko drugačno vrednost banke, kot jih sicer lahko zasledimo v medijih, zaradi česar tudi nekoliko provokativen naslova teksta (o tem več na koncu). Continue reading “Kako kupiti NKBM za en evro … če nisi Slovenec”

Drugi tir ali tretja os

Trenutno je ena najpogosteje obravnavanih slovenskih naložb izgradnja drugega železniškega tira s katerim bi okrepili povezavo Luke Koper s celino. Čeprav je sicer prisotnih kar nekaj resnih dilem o upravičenosti te investicije ter možnih alternativah, je v državi vseeno prisotna neka splošna podpora tej naložbi, tako v javnosti, medijih in politiki (v primerjavi npr. z naložbo v TEŠ 6). Gledano dolgoročno in s širšega makroekonomskega vidika je naložba za Slovenijo najbrž smiselna, seveda pa se zatika pri denarju. S podjetniškega vidika namreč naložba ne bo ekonomsko upravičena in tudi če bomo uspeli pridobiti evropska sredstva, je nerealno pričakovati vlaganje nekega zasebnega partnerja. Najbrž je vlada tak načrt sprejela s ciljem, da pospeši aktivnosti ter poskuša zagotoviti evropski denar, a slej ko prej bo morala sprejeti dejstvo, da to lahko zgradi le s proračunskimi sredstvi – tu pa vemo, kako smo omejeni.

Vendar nimam namena pisati o upravičenosti ter financiranju naložbe v drugi tir, ker je ta tematika predstavljena že res z vseh vidikov (mogoče že s kakšnega preveč). Značilnost večine razprav gre v smer, da smo zadnji dve desetletje vlagali predvsem v cestno omrežje in da so sedaj nujne tudi naložbe v železniško infrastrukturo. Seveda pa takšna razmišljanja običajno temeljijo samo na zaznavanju razmer, redko kdo pa pogleda konkretne številke. Te namreč kažejo precej drugačno sliko. Da je bilo namreč vlaganj v železnice v tem času tudi ogromno – a s pomembno razliko. Naložbe predvsem v avtocestni program se bodo v veliki meri finančno pokrile, stroške za železnice pa gredo pretežno v breme davkoplačevalcev, če bi uporabili najljubši izraz medijev in politike. Poglejmo nekaj konkretnih podatkov. Continue reading “Drugi tir ali tretja os”

Kakšen pa je dejanski rezultat NLB?

Prebrali smo lahko izjave in zadovoljstvo prvega moža NLB, kako so s svojo angažiranostjo pomembno izboljšali položaj naše največje banke, banke, ki je bila zrela za stečaj, sedaj pa konkurenčno tekmuje z ostalim bankami na domačem trgu. Po predlanski 1,44 milijardni izgubi so prvič po letu 2008 poslovali z bruto dobičkom 69 milijona evrov. Seveda je zadovoljstvo pričakovano, a za realno primerjavo dosežkov banke je potrebno pogledati rezultate pred slabitvami, torej kako banka posluje preden oceni izgube na portfelju ter tudi, kako je na rezultate vplivala zadnja dokapitalizacija ter odpis podrejenih obveznic. Continue reading “Kakšen pa je dejanski rezultat NLB?”

Kako izgubljamo pri prodaji Elana

Dogajanje v zvezi z Elanom je še en lep primer, kako ne bi smeli reševati podjetij, ki zaidejo v takšne ali drugačne težave. Primer, kako smo postali ujetniki pravil, ki jih postavljamo sami in deloma Evropa. Ter tudi kako so odločevalci na nivoju države zaradi vsakodnevnega iskanja krivcev in vsakovrstnih nepravilnosti postali še bolj previdni pri svojih odločitvah in se držijo predvsem omejitev, da ne bi napravili slučajno kaj narobe. Veliko vlogo pri tem imajo tudi mediji, ki nastale probleme tako močno izpostavijo, da so potem res težko rešljivi. Lani avgusta na primer ni bilo časopisa, radijskih ali televizijski poročil, v katerih ne bi desetkrat poudarili, da bo moral Elan na zahtevo Evropske komisije v stečaj – pa je njihov predstavnik samo izjavil »V skladu z zakonodajo EU-ja je običajno, da se v primeru nezmožnosti vračila pomoči prosi za likvidacijo družbe in da se pomoč vrne v okviru tega postopka«. Nihče torej ni zahteval stečaja, temveč samo razrešitev nastale situacije (drugo je sicer vprašanje, zakaj država Elanu ni smela pomagati, Revozu pa je npr. lahko odobrila 100 milijonov evrov pomoči – no, leta 2008 in 2009 so si francoski lastniki izplačali približno toliko dividend). Poglejmo torej nekaj konkretnih številk kje je danes Elan in ali je res potrebno, da govorimo o stečaju. Continue reading “Kako izgubljamo pri prodaji Elana”

Kakšni so dejanski rezultati gospodarstva

Pred dnevi sem v enem izmed zapisov ugotavljal, da zadolženost mogoče ni tako velik problem slovenskega gospodarstva, kot se ga običajno predstavlja v medijih, pa tudi strokovni javnosti. Seveda se veliko podjetij srečuje s problemom previsokih dolgov, a ta podjetja predstavljajo »le« okoli 15 % našega gospodarstva. Nekaj podobnega je tudi z rezultati poslovanja podjetij. Tudi tukaj velja prepričanje, da so se s prihodom krize močno poslabšali. čeprav so dejanski podatki precej drugačni, boljši. Ne glede na to, da to potrjujejo uradni bilančni podatki, ima pač neko splošno negativno prepričanje precej večjo težo. Za tistega, ki so mu dejanske številke vseeno pomembnejše, pa v nadaljevanju nekaj zanimivih podatkov iz bilanc gospodarskih družb Slovenije za zadnjih deset let. Continue reading “Kakšni so dejanski rezultati gospodarstva”