Diners d.o.o. in podobne zgodbe

Dogajanja z družbo Diners Club d.o.o. je pravzaprav ena tipičnih zgodb, ki so se in ki se dogajajo v Sloveniji. Ne opredeljujem se o poslovnem modelu podjetja, niti osebno ne poznam nikogar od vpletenih, a na osnovi bilančnih podatkov lahko ocenimo dogajanja v preteklosti. Podjetje je imelo zanimivo poslovno priložnost, precejšnje možnosti za rast in za izbran model poslovanja je potrebovalo tudi precejšnja finančna sredstva. Ob tem pa lastnik kakih večjih lastnih virov ni imel in običajno tudi ni bil zainteresiran da v podjetje spustiti druge lastnike, na drugi strani pa so bile banke pred nastopom krize pripravljene podpreti projekte s posojilnimi viri ne glede na obseg lastniških virov. Continue reading “Diners d.o.o. in podobne zgodbe”

Cimos in kako se podjetje ne sme reševati

V teh dneh lahko redno prebiramo izjave o reševanju Cimosa. Podjetja, ki naj bi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zašel v precejšnje težave. Spremljamo kako se problema lotevajo banke, lastniki in skoraj celotna vlada, prebiramo zveneče besede in naslove o »iskanju celovite rešitve«, »zavedanju nujnosti ohranitve delovnih mest«, »resnosti položaja«, »pravi smeri reševanja«, o »hotenju, da se rešitev najde«… Verjamemo, da bodo vsi vpleteni rešitev res našli, a dogajanje v zvezi s Cimosom je samo še en primer naših nesposobnosti obvladovanja podjetij in zagotavljanja njihovega financiranja. Primer, kako lahko tudi iz dobrega podjetja naredimo državni problem in povzročimo njegovo propadanje. Continue reading “Cimos in kako se podjetje ne sme reševati”

Odrešilnih 25 plus en glas

V strategijah prodaje državnega premoženja se najpogosteje pojavlja zahteva, naj država kot dosedanja lastnica zadrži vsaj 25 % lastništva plus en glas. V skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah je za ključne odločitve na skupščini delničarjev potrebna tričetrtinska večina glasov in z omenjenim deležem lahko država prepreči sprejem sklepov, ki ji niso po godu. Načeloma to drži, a v praksi s takšnim deležem lastništva lahko samo nekoliko »nagaja« večinskemu lastniku pri izvajanju njegove strategije, pri čemer pa jo ta vloga precej stane. Continue reading “Odrešilnih 25 plus en glas”

Zakaj so slovenska podjetja prezadolžena

Da je sanacija bančnega sistem nujna, je seveda splošno sprejeto dejstvo in verjamem, da jo bomo izvedli, po kakršnikoli poti že. Kot pa sem pisal v zadnjem tekstu o učinkih reformnih ukrepov, pa to na žalost to ne bo veliko pripomoglo k zagonu gospodarske aktivnosti in povečanemu financiranju podjetij. Podjetja imajo namreč otežen dostop do dodatnih finančnih sredstev ali do podaljšanja obstoječih kreditnih linij zaradi svoje slabe finančne strukture in šibkih poslovnih rezultatov in ne zaradi pomanjkanja prostih finančnih sredstev na trgu. Zato je ključno vprašanje, kako izboljšati kapitalsko ustreznost podjetij, ki edina lahko okrepi podjetja za njihov nadaljnji razvoj. Continue reading “Zakaj so slovenska podjetja prezadolžena”

Financiranje prevzema podjetij

V svetu realizirajo prevzeme v pretežni meri s posojilnimi
viri, za katera tudi zastavijo prevzemno tarčo, ker ima le redko kateri
prevzemnik na svojem računu presežna finančna sredstva. Prav tako je
predpostavka vseh prevzemov, da bo prevzeto podjetje s svojim uspešnim
poslovanjem v določenem obdobju povrnila vložek – ali preko povečanja vrednosti
prevzetega podjetja ali z izplačevanjem donosa. Pri tem običajno prevzemniki za
izveden posel jamčijo s svojim ostalim premoženjem, katerega tvegajo ob
odločitvi za prevzem. Ne glede na to pa banke, financerji natančno preverijo
transakcijo prevzema ter njena tveganja, saj v prevzem vstopajo s svojimi
sredstvi. Continue reading “Financiranje prevzema podjetij”

Prevzem podjetja – primer Atlantic Grupe

V teh dneh smo lahko prebrali, kako je Atlantic Grupi iz Zagreba, med drugim lastniku DrogeKolinske, uspelo pridobiti dolgoročni kredit, s katerim je refinanciral skoraj celotne obstoječe finančne obveznosti. Po informacijah iz podjetja, naj bi bil kredit na dobo 7 let, obrestna mera pa 4,7 % na leto, kar je ugodneje kot se trenutno lahko zadolžuje naša država. Posojilo so zagotovile mednarodne finančne institucije (EBRD, IFC) ter pretežno tuje komercialne banke (RFZ, Unicredit, Erste, Sberbank). Pojavil se je sicer kak komentar, da je bila družba to prisiljena storiti zaradi obveznosti iz obstoječih kreditov, a pridobitev finančnih sredstev je izzvenela kot zelo pozitivna informacija o podpori razvoju hrvaške družbe. Continue reading “Prevzem podjetja – primer Atlantic Grupe”

Zvon in posledice finančne krize

V zadnjem času so zopet zelo aktualna dogajanja v zvezi z Zvonom ter finančnimi problemi Mariborske škofije. Beremo lahko različne komentarje medijev in izjave odgovornih oseb, katerih skupna značilnost je predvsem prelaganje odgovornosti z enih na druge, relativno malo pa izvemo, kaj se je dejansko dogajalo. V javnosti je seveda poznan podatek o 500, 800 milijonski ali celo milijardni izgubi, ki naj bi jo pridelali v »cerkvenih« skladih, natančnejših pojasnil pa ni. Continue reading “Zvon in posledice finančne krize”