Dileme glede prave ocene višine bančne luknje

Glede na odprto javno razpravo o predlogu Zakona o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic (“podrejencev” na kratko), lahko v naslednjih mesecih pričakujemo kar veliko vroče debate na to temo. Pri oceni sanacije bank v letu 2013 ter načinu obravnave podrejencev sta se izoblikovala nekako dva “tabora”:
­ na eni strani je dokaj ozka skupina ljudi, ki je bila vpeta v takratne postopke pri sanaciji bank, katero seveda zagovarja – čeprav se, razumljivo, skoraj nihče ne upa izpostaviti,
­ precej širša (in vplivna) pa je druga skupina, predvsem upravičencev in njihovih odvetnikov, ki opozarja na vse nepravilnosti, ki naj bi se zgodile v procesu vrednotenja bančnega portfelja in ugotavljanja kapitalske ustreznosti bank in katere naj bi vodile do vprašljive potrebe po sanaciji (dokapitalizaciji) bank, predvsem pa v nepotreben odpis podrejenih obveznic.

Seveda imamo potem še tretjo, največjo skupino in sicer večino državljanov Slovenije, ki bo ta spor in argumente spremljala naslednja leta. Ta skupina vsebine niti ne razume preveč, a bo v primeru upravičenosti vloženih tožb podrejencev, zahtevani znesek (denimo 500 milijonov evrov) tudi poravnala. Spremljamo sicer razpravo, ali bi morebitni upravičeni zahtevek lahko poravnala Banka Slovenije ali proračun, a na koncu bo breme padlo na državo v širšem smislu ali na davkoplačevalce, kot radi rečemo. A pri tem je potrebno korektno navesti, da se seveda položaj (standard) posameznega državljana zaradi tega (če poravnava bo ali ne) ne bo kaj posebno spremenil. Ali je javni dolg 32,0 ali 32,5 milijarde evrov, kakega vpliva na življenje državljana Slovenije nima. Continue reading “Dileme glede prave ocene višine bančne luknje”

Moramo res prodati naše banke za kakršnokoli ceno?

Država Slovenija je lansko leto prodala 60-odstotkov lastniškega deleža v NLB, letos pa naj bi do konca junija v skladu z zavezami EU zaključila tudi prodajo Abanke. Okoli same sanacije bank v letu 2013 ter tudi prevzetih obvezah za prodajo in še bolj o nujnosti izpolnjevanja teh obvez oz. možnostih za drugačen dogovor, je seveda veliko odprtih dilem. A v tem tekstu ne bi pisal o njih, temveč prikazal samo nekaj podatkov o vrednostih in vrednotenju bank. Vemo, po kakšni ceni smo uspeli prodati NLB, za Abanko pa so zaenkrat zbrane neobvezujoče ponudbe potencialnih kupcev in o višini iztržka lahko samo sklepamo.

Za realno oceno in primerjavo o doseženih cenah slovenskih bank bi morali pregledati trg podobno velikih, torej relativno majhnih bank in ta analiza je bila v postopku prodaje najbrž pripravljena. Manjše banke dosegajo glede na svoje rezultate pač nižje vrednosti, kot to velja za velike banke in bančne konglomerate. Vseeno pa je zanimivo pogledati vrednosti bank, ki se prodajajo v Sloveniji, in jih primerjati z vrednostmi, ki jih na finančnem trgu EU in ZDA dosegajo največje banke iz teh držav. V spodnjih tabelah in primerjavah je nekaj podatkov o poslovanju in tržni vrednosti bank, ki kotirajo na borzah – in borzne vrednosti so seveda najbolj točen pokazatelj vrednosti bank.

Continue reading “Moramo res prodati naše banke za kakršnokoli ceno?”

Učinki davčnih sprememb – drugič

Pred dnevi sem v komentarju predvidene davčne reforme predstavil, kako bodo predlagane spremembe dohodninske lestvice vplivale na plačo posameznika. Dodatno pa tudi, kakšne bi bile alternativne variante, ki bi bolj sledile ciljem, ki jih je ministrstvo izpostavilo. Ob tem sem omenil tudi učinke sprememb pri regresu ter kapitalski obdavčitvi, čeprav nekaj manj podrobneje. Težava pri takšnih ocenah je, da vedno težko zajamejo celovite učinke popravkov, kar smo lahko zasledili pri množici komentarjev zadnje dni. Zato bom v nadaljevanju predstavil skupne učinke, ki jih na prejemke zaposlenih prinaša omenjeni predlog MF.

Na začetku na kratko ponavljam ugotovitve, ki sem jih podrobneje predstavil v dosedanjih člankih na to temo. Popravki davčne obremenitve dela namreč izhajajo iz splošno sprejete predpostavke, da je delo pri nas bistveno preveč obdavčeno glede na kapital. Primerjave z drugimi državami EU so pokazale, da temu ni tako. Seveda so države s precej nižjo obdavčitvijo dela, a tudi države z bistveno višjo in bolj progresivno obdavčitvijo, medtem ko smo mi približno v sredini. Res pa je, da je obdavčitev dobičkov podjetij (ne kapitalskih prejemkov posameznikov) pri nas v povprečju kar nekaj nižja kot to velja za večino drugih držav. A to velja za povprečno obremenitev. Približno polovica podjetij pravzaprav plačuje davek po stopnji, ki je značilna tudi za davčne obremenitve dobička v EU, povprečje pa znižuje druga polovica podjetij, ki zaradi visokih olajšav davka praktično ne plačuje ali samo nekje do 15-odstotne stopnje. Continue reading “Učinki davčnih sprememb – drugič”

Višja obdavčitev plač v Sloveniji je samo mit

Podatki kažejo, da so obdavčitve plač do 167 % povprečne plače v Sloveniji približno na nivoju evropskega povprečja ali celo malo pod njim. Prikazani  podatki so popolnoma verodostojni in vsakodnevno navajanje teze o skoraj najvišji obdavčitvi plač v EU so preprosto ponavljanje slišanega brez preverjanja. Z višjo obdavčitvijo odstopamo le pri najvišjih plačah za nekaj tisoč posameznikov – a mednje ne spadajo inženirji in strokovnjaki, ki naj bi bežali v tujino, temveč predvsem najbolje plačan menedžerski krog in še kakšni posamezni poklici (odvetniki, zdravniki).

Primerjave obdavčitve plač po državah imajo vedno precej omejitev, ker ima vsaka država svoje specifičnosti. Zaradi tega je pri uporabi potrebno biti previden, saj se zaradi tega v javnosti ter tudi v strokovnih raziskavah pojavljajo različni rezultati. Pogosto tudi odvisno od tega, kaj pisec želi dokazati. To seveda lahko očitamo tudi v nadaljevanju prikazanim podatkom, čeprav bi vseeno poudaril, da je izbrani vir zanesljiv, primerjava pa menim, da tudi strokovno korektna. Continue reading “Višja obdavčitev plač v Sloveniji je samo mit”

Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?

V zadnjem obdobju sem napisal nekaj tekstov na temo proračuna oz. javnih financ in moje ocene so bile praviloma bolj “optimistične” kot so pričakovanja in načrti Ministrstva za finance. Seveda me je zanimalo, od kje te razlike in koliko so utemeljene. Pred dnevi smo namreč dobili prve podatke o gibanju javnih financ v lanskem letu, na vladi pa je bil sprejet tudi rebalans proračuna za letošnje leto. Pri obeh podatkih bo sicer lahko prišlo v končni verziji do kakšnih manjših korekcij, a bistveno najbrž ne. Zato je zanimivo pogledati, v katerem delu so pričakovanja strokovnih služb drugačna kot so bila moja predvidevanja. Seveda imajo na Ministrstvu bistveno boljše vire in poznavanje razmer, sam pa sem odvisen samo od javno objavljenih podatkov o proračunu ter drugih, vzporednih informacij o državnih politikah. Ravno to različno izhodišče pa pravzaprav omogoča še lažje ocenjevanje in primerjave ter opozarja na razlike, ki niso posebej izpostavljene. Continue reading “Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?”

Še nova dejstva o TEŠ

Pisanje o bloku 6 Termoelektrarne Šoštanj je pravzaprav dokaj hvaležna tema. Gre za enega izmed štirih, petih najbolj razvpitih in spornih projektov v samostojni Sloveniji, kjer ne moreš zgrešiti, če napišeš kaj negativnega. Avtocestni križ, bančna luknja s kasnejšo sanacijo bank, TEŠ 6, Patria in drugi tir so vsekakor zaznamovali medijsko in politično sceno zadnjih dvajset let – čeprav po finančni teži za Slovenijo niso bili niti slučajno tako pomembni, kaj šele usodni. Na življenje povprečnega Slovenca pač ne vpliva prav veliko ali je javni dolg 32 ali 29 milijard evrov. Vem, da takšen uvod takoj zbudi pomisleke ter zavračanja, a bojim se, da je s čisto finančnega vidika temu res tako.

Investicija v TEŠ 6, kot na kratko poimenujemo naložbo v šesti blok te termoelektrarne, upravičeno odpira veliko vprašanj ter pušča še več nepojasnjenih dilem. Tematika je tako obsežna in zahtevna, da do jasnih odgovorov najbrž nikoli ne bomo prišli. Tudi to pisanje kakih pojasnil seveda ne prinaša, predvsem glede na vse aktivnosti, preiskave in poročila, ki potekajo. Ob spremljanju raznih debat, pa se mi za dodatni pogled vseeno zdi smiselno pokazati dva zanimiva grafikona. Continue reading “Še nova dejstva o TEŠ”

Zakaj toliko jamranja o proračunu za letos? Obeta se nam rekordni proračunski presežek v zgodovini Slovenije

Zanimivo, kako se aktualna priprava (rebalans) proračuna za letošnje leto v medijih označuje kot najtrši oreh aktualne koalicije. Seveda je sestavljanje proračuna vedno zahtevna zadeva. Interesov in potreb je veliko, vsako ministrstvo bi si rado zagotovilo čim več sredstev – a vseeno bi si upal trditi, da so imeli finančni ministri do sedaj vedno bistveno bolj zahtevno delo kot letos. Pred dnevi sem pisal o ugodnem zaključku lanskega proračunskega leta in podobne sladke skrbi nas čakajo tudi v letošnjem. Prav zanimivo bo videti, s kakšnim presežkom bo ministrstvo “upalo” javno nastopiti, ko bo sprejelo rebalans do sedaj veljavnega proračuna. Za leto 2019 je v uradnih dokumentih finančnega ministrstva še vedno podatek o 53 milijonih evra presežka, torej znesek oz. proračun, ki je bil sprejet (ocenjen) jeseni 2017. Ta dokument je namreč sedaj predmet obravnave in spreminjanja.

Podobno kot sem pred letom dni dokaj natančno ocenil lansko proračunsko leto, sem poskusil realno oceniti tudi letošnje.

Objektivno lahko letos pričakujemo okoli 1,7 milijarde evrov primarnega presežka (3,5 % BDP) in skupni proračunski presežek v višini okrog 850 mio evrov (1.7 % BDP), kar je seveda daleč najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije.

Kljub povečani nestabilnosti v svetu ter skrbeh glede morebitne nove krize, za letos in tudi drugo leto kakih ocen o zlomu ekonomije vseeno ni slišati. Gospodarska rast naj bi bila v Sloveniji po mnenju vseh institucij sicer nekaj nižja, a še vedno realno blizu 4 odstotke, nominalno pa okoli 6 odstotkov. Za proračunsko načrtovanje je namreč pomembnejša nominalna rast, ker se ta odraža v rasti potrošnje, plač, dobičkov ter posledično v rasti davčnih prihodkov in izdatkov države za plače, pokojnine in material. To so tudi ključne postavke proračuna, ki so tudi v veliki meri predvidljive. Continue reading “Zakaj toliko jamranja o proračunu za letos? Obeta se nam rekordni proračunski presežek v zgodovini Slovenije”

Kako se na skrit način povečuje obdavčitev dela

V sprejetem in še vedno veljavnem proračunu Republike Slovenije za letošnje leto je predvidenih tudi 1.150 milijonov evrov prihodkov od dohodnine oz. 4,5 % več kot leto poprej. Dejanska gibanja do oktobra kažejo, da bo letos teh prilivov v proračun kar za 1.270 milijonov evrov, torej okoli 120 milijonov več od načrtov oz. preko 15 % več kot lansko leto. Kaj je bil razlog za tako zgrešeno načrtovanje – napake ali zavestno prikazovanje nižjih prihodkov za zmanjševanje apetitov proračunskih porabnikov, ne bi ugibal. Vsekakor pa je najbrž zanimivo pogledati zakaj je prišlo do tako močnega povečanja prihodkov iz dohodnine v državni proračun. Če že drugega ne, mogoče za vsaj bolj točno oceno za leto 2019. Continue reading “Kako se na skrit način povečuje obdavčitev dela”

Še malo o javnem sektorju – mednarodne primerjave (VII)

V objavljenih člankih sem ugotavljal, da je število zaposlenih v dejavnostih javnega sektorja v Sloveniji sicer pod povprečjem Evropske Unije, glede na nivo razvitosti pa je skupno število približno primerljivo z drugimi državami. Značilno je namreč, da imajo države z višjim BDP na prebivalca, praviloma tudi več zaposlenih v dejavnostih javnega sektorja (zdravstvo, šolstvo, javna uprava) in njihovo število v Sloveniji približno “ustreza naši stopnji razvoja”. Navedbo dajem v narekovaje, ker bi seveda lahko razpravljali, koliko podatek o BDP na prebivalca odraža stopnjo razvitosti države, a to ni namen tega teksta.

V izvornem tekstu sem seveda predstavljal predvsem podatke o zaposlenih in izdatkih za opravljanje tovrstnih dejavnosti, nisem pa se posvečal učinkovitost teh zaposlenih. Glede tega vemo, da je splošna ocena precej negativna, čeprav nekih celovitih primerjav z drugimi državami nimamo. To je seveda področje, kjer imajo subjektivne ocene večjo težo in to raje prepuščam drugim. Ker pa sem dobil pobude, da bi poleg podatkov o številu zaposlenih v javnem sektorju, pripravil še nekaj primerjav izdatkih za njihove plače v BDP, v nadaljevanju dodajam tudi ta vidik. Continue reading “Še malo o javnem sektorju – mednarodne primerjave (VII)”