Dejanski učinki vladnih sprememb in politična kriza

Neka okvirna ocena trenutnih razmer s strani vladajoče koalicije in tudi dela ekonomske stroke bi se lahko glasila, da smo v Sloveniji dosegli določene pozitivne premike v smeri konsolidacije javnih financ in sprejetja potrebnih strukturnih sprememb in da bi bil odstop od te začrtane smeri zaradi politične krize slaba poteza. Strinjanje ali nestrinjanje s to tezo je na žalost takoj povezano s politično opredelitvijo in vse manj je prostora za neke neodvisne ocene. Continue reading “Dejanski učinki vladnih sprememb in politična kriza”

Je bila pokojninska blagajna kdaj polna?

Pogosto slišimo komentarje o prazni pokojninski blagajni. Takšne izjave se seveda razumejo v smislu, da smo nekdaj imeli polno blagajno. Da smo imeli nek račun, na katerega se je stekal denar od vplačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje, potem pa je to nekdo izpraznil ali kar ukradel in danes se soočamo s problemom, da ni zadosti denarja za izplačilo pokojnin. Ob takšnem razumevanju zadev je razumljivo tudi upravičen gnev upokojencev, ko se prične debata o nezadostnih virih za nakazovanje tekočih pokojnin. Continue reading “Je bila pokojninska blagajna kdaj polna?”

Imajo ženske res skoraj enake plače kot moški za enako delo?

V času intenzivnega usklajevanja glede plač javnega sektorja, je zanimivo pogledati nekaj številk o strukturi povprečnih plač v Sloveniji. Splošna ocena je, da so plače v javnem sektorju višje kot v gospodarstvu. V letu 2011 je imel tako zaposlen v javnem sektorju okoli 30 % višjo povprečno plačo kot je znašala povprečna plača zaposlenih v gospodarstvu. Podobno zanimiva pa je tudi druga ocena oziroma uraden podatek o razliki med povprečno plačo moških in žensk v Sloveniji. Po izračunih Statističnega urada Slovenije za leto 2010 je povprečna plača žensk 3,5 % nižja od povprečne plače moških, leto poprej pa 2 %. Continue reading “Imajo ženske res skoraj enake plače kot moški za enako delo?”

Kako se nam giblje proračunski primanjkljaj

Pred dnevi smo lahko prebrali dokaj pozitivno objavo Statističnega urada Republike Slovenije o pomembnem znižanju primanjkljaja sektorja države. Ta se je od 7,3 % BDP v prvih devetih mesecih leta 2011 znižal na 4,5 % v enakem obdobju lani. V vsej poplavi negativnih informacij, so takšni izračuni ter predstavitve zelo dobrodošli. Kakorkoli je ekonomija eksaktna znanost, igra psihologija in percepcija tudi pri strokovnih institucijah dokaj močno vlogo. Kot so imele določene domače izjave in odločitve močan negativen vpliv na oceno sposobnosti Slovenije za izhod iz krize, so nekatera zadnja dogajanja to sliko precej obrnila. Beležimo kar precejšnje izboljšanje ratinga Slovenije v očeh mednarodne finančne javnosti, kar se konkretno kaže predvsem v znižanju zahtevane donosnosti na naše obveznice. In to kljub temu, da do kakih pomembnejših sprememb v realnem smislu niti ni prišlo. Continue reading “Kako se nam giblje proračunski primanjkljaj”

Subvencioniranje šolske prehrane

Zadnje dni starega leta so v parlamentu sprejemali Zakon o
šolski prehrani. Z njim so ponovno povečali upravičenja za subvencionirano
šolsko prehrano, katera so bila z začetku leta znižana. Po pričakovanjih je
bila sprememba zakona sprejeta z glasovi vseh navzočih. Kljub zaostreni
proračunski situaciji, si razumljivo nihče ne želi nasprotovati predlogu, da bi
bil nekaj večji delež učencev upravičen do brezplačne šolske prehrane (kljub
temu, da je več kot polovica njih spomladi izglasovala poslabšanje pogojev). Continue reading “Subvencioniranje šolske prehrane”

Financiranje prevzema podjetij

V svetu realizirajo prevzeme v pretežni meri s posojilnimi
viri, za katera tudi zastavijo prevzemno tarčo, ker ima le redko kateri
prevzemnik na svojem računu presežna finančna sredstva. Prav tako je
predpostavka vseh prevzemov, da bo prevzeto podjetje s svojim uspešnim
poslovanjem v določenem obdobju povrnila vložek – ali preko povečanja vrednosti
prevzetega podjetja ali z izplačevanjem donosa. Pri tem običajno prevzemniki za
izveden posel jamčijo s svojim ostalim premoženjem, katerega tvegajo ob
odločitvi za prevzem. Ne glede na to pa banke, financerji natančno preverijo
transakcijo prevzema ter njena tveganja, saj v prevzem vstopajo s svojimi
sredstvi. Continue reading “Financiranje prevzema podjetij”

E-diskusija z Jožetom P. Damijanom o menedžerskih prevzemih in izpuhtelem denarju

(Deseti del)
V preteklem tednu sva s prof. Jože P. Damijanom po elektronski pošti začela spontano diskusijo o menedžerskih prevzemih, ki bi utegnila biti zanimiva tudi za širši krog ljudi, ki jih zanima, kaj se je dogajalo v prevzemih, kam je izpuhtel ves ta denar iz prevzemov in zakaj “neuspeli tajkuni” za to niso bili obsojeni. V dogovoru z Damijanom sva se odločila, da bova najino e-diskusijo objavila na svojih blogih (tu in na www.damijan.org) , ki se bo – tam, kjer se je končala prejšnji teden – nadaljevala po tej poti. Odgovore bom dodajal vsakič sproti v nadaljevanju tega teksta, tako da je vsakokratni odgovor na vrhu, za uvodnim pojasnilom. (Damijan objavlja vsak odgovor kot svoj blog zapis). Continue reading “E-diskusija z Jožetom P. Damijanom o menedžerskih prevzemih in izpuhtelem denarju”

Strukturne reforme in njihov učinek

Spremljanje zapisov o vzrokih krize ter načinu odpravljanja njenih posledic, pokaže že precej poenoten pogled, da pretirano varčevanje in zategovanje pasu povzroči več negativnih posledic za ekonomijo kot pa pripomore h konsolidaciji javnih financ in relativnem znižanju javnega dolga. To poenotenje pogledov velja predvsem za strokovne, akademske kroge, medtem ko izvajalci ekonomske politike (izvršna oblast) pri svojih odločitvah in sprejemanju ukrepov, teh zaključkov še ne upoštevajo zadosti. Continue reading “Strukturne reforme in njihov učinek”

Napovedovanje vremena

Tokrat pa tekst z nekoliko drugačno vsebino – čeprav vseeno v povezavi s številkami. Zaradi kolesarjenja na prostem seveda stalno spremljam vremenske napovedi in razmere po Sloveniji in okoliških državah. Načeloma so napovedi naših uradnih institucij dokaj zanesljive, po občutku mogoče bolj kot v sosednji Avstriji. Prihaja pa seveda tudi do precejšnjih odstopanj in zato me je zanimalo, kakšna je statistična verjetnost točnosti napovedi. Continue reading “Napovedovanje vremena”

Dvig trošarine na goriva

Dvig davkov seveda ni nikoli sprejet z navdušenjem, a vsekakor drži, da manjši popravki davčnih stopenj povzročijo precej manj nasprotovanj. Odstotek ali dva višja obdavčitev se pri izdatkih praktično ne pozna. S tega vidika je odločitev vlade, da ne bo z višjo stopnjo DDV za več kot deset odstotkov obremenila nekaterih trenutno »subvencioniranih« storitev (najbolj izpostavljen je bil tisk), vsekakor bolj sprejemljiva. Z manjšim dvigom trošarin bo zaradi večje osnove, zaradi večjega obsega izdatkov za goriva, elektriko ter alkohol, dosegla podoben priliv v proračun z le okoli odstotek višjimi cenami tega blaga. Continue reading “Dvig trošarine na goriva”