Kaj se res dogaja z javnimi financami?

Nedavno smo lahko v Financah prebrali zapis bivšega finančnega ministra g. Šušteršiča (http://www.finance.si/8338896/Prora%C4%8Dunski-opomnik-za-predsednico-vlade), z osnovno poanto, da je prejšnja vlada z ustrezno fiskalno politiko in varčevanjem uspela v lanskem letu znižati proračunski primanjkljaj države za kar 880 milijonov evrov. Sam pa sem v analizi podatkov Ministrstva za finance (Konsolidirana bilanca javnega financiranja) ugotavljal, da je bil finančni izplen varčevalne politike vlade dokaj šibak (http://kordez.blog.drugisvet.com/2013/04/28/kje-so-alternative-varcevanju/). Glede na tako velike razlike, je vsekakor zanimivo pogledati iz česa izhajajo in kaj se je lani v javnih financah pravzaprav res dogajalo. Če je namreč fiskalna politika prejšnje vlade v samo enem letu omogočila skoraj milijardno znižanje državnega primanjkljaja, potem je s takšno politikov vsekakor smiselno in potrebno nadaljevati. Continue reading “Kaj se res dogaja z javnimi financami?”

Kje so alternative varčevanju ?

Da v Sloveniji od krize naprej potrošimo več kot ustvarimo in da se to izkazuje v vsakoletnem javno-finančnem deficitu, je sedaj že očitno. To velja v obdobju krize sicer tudi za večino ostalih evropskih držav, da ne omenjamo ZDA. Vendar pa na žalost finančni trgi vidijo našo državo precej bolj rizično, kljub temu da so odstotki proračunskega primanjkljaja in skupnega dolga glede na BDP relativno ugodnejši. Zaradi tega so ti »finančni trgi« dobili precej negativen prizvok, a v bistvu gre za upnike, za tiste, ki nam posojajo denar in ti imajo seveda pravico do svojega mnenja, nam je všeč ali ne. Da smo kljub relativno boljšim kazalcem tako obravnavani, je vsekakor razlog tudi v majhnosti in s tem ranljivosti države (majhen dolg je problem dolžnika – velik pa upnika), pomembno vlogo pa igra tudi »skreganost« države. Continue reading “Kje so alternative varčevanju ?”

Cimos in kako se podjetje ne sme reševati

V teh dneh lahko redno prebiramo izjave o reševanju Cimosa. Podjetja, ki naj bi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zašel v precejšnje težave. Spremljamo kako se problema lotevajo banke, lastniki in skoraj celotna vlada, prebiramo zveneče besede in naslove o »iskanju celovite rešitve«, »zavedanju nujnosti ohranitve delovnih mest«, »resnosti položaja«, »pravi smeri reševanja«, o »hotenju, da se rešitev najde«… Verjamemo, da bodo vsi vpleteni rešitev res našli, a dogajanje v zvezi s Cimosom je samo še en primer naših nesposobnosti obvladovanja podjetij in zagotavljanja njihovega financiranja. Primer, kako lahko tudi iz dobrega podjetja naredimo državni problem in povzročimo njegovo propadanje. Continue reading “Cimos in kako se podjetje ne sme reševati”

Dvig davka na dodano vrednost ali… ?

Izjava finančnega ministra o možnem dvigu DDV je seveda izzvala takojšnje reakcije. Da so ljudje vedno proti dvigovanju davkov je seveda logično in zato odklonilno mnenje v javnomnenjskih raziskavah ni nikakršno presenečenje. Nasprotovanje takšnemu ukrepu so enotno izrazili tudi v gospodarstvu. Različna stališča lahko zasledimo edino pri ekonomski stroki, kjer imamo tako zagovornike kot nasprotnike poviševanja stopenj DDV.

Povečanje obdavčitve seveda ni nikoli dober ukrep, a v zaostreni javnofinančni situaciji se vseeno kaže kot verjetno najbolj učinkovit in manj »boleč« od veliko drugih ukrepov. Vsakodnevno strašenje s trojko preprosto zahteva poteze, ki bi na kratki rok zmanjšali proračunski primanjkljaj in s tem nekoliko izboljšali enega ključnih kazalcev ekonomskega stanja države. Čeprav sem o tem že precej pisal, bi v nadaljevanju na kratko primerjal učinke nekaterih alternativnih ukrepov in ponovno izpostavil nekatere ključne poudarke. Continue reading “Dvig davka na dodano vrednost ali… ?”

Napovedi gospodarskih gibanj

V teh dneh so vsi mediji z največjimi črkami ali velikimi besedami povzeli napovedi gospodarskih gibanjih Urada za makroekonomske analize Republike Slovenije (UMAR). Urad namreč dvakrat letno, spomladi in jeseni, pripravi analizo gospodarskih razmer in oceni bodoča gibanja. Njihova ocena naj bi bila ključna pri pripravi ekonomskih politik vlade. Kvaliteta napovedi je seveda v njihovi pravilnosti, kako točno ocenijo bodoča dogajanja v gospodarstvu in zato nas zanima, kako so se do sedaj uresničevale. Continue reading “Napovedi gospodarskih gibanj”

Ciprska zgodba in kdo bi moral plačati izgube

V zadnjih dneh je najpogosteje obravnavana tema v finančnem svetu vsekakor Ciper in predlagana obdavčitev depozitov v tamkajšnjih bankah. Kakorkoli je seveda ta predlog precejšen precedens v dosedanjih način reševanja bančne problematike, vseeno ne moremo mimo dejstva, da predstavlja ciprsko gospodarstvo manj kot dva promila skupnega gospodarstva evrskega območja. Torej toliko, kot je vloga kake newyorške četrti v celotni ekonomiji Združenih držav, kar vsekakor kaže na krhkost funkcioniranja in predvsem reševanja problemov v celotni Evropski Uniji ter še posebej v Evro skupini.

O dogajanjih in reševanjih ciprskega problema je bilo seveda že ogromno napisanega, vseeno pa mogoče še nekaj zanimivih dodatnih podatkov in kak manj običajen pogled na to temo. Continue reading “Ciprska zgodba in kdo bi moral plačati izgube”

Učinki dviga DDV

Ob oblikovanju nove vlade je eno najbolj izpostavljenih področij vsekakor dvig splošne stopnje davka na dodano vrednost. Ta dvig se je kot del ukrepov ekonomske politike pojavljal že prej, a je bila dosedanja vlada odločno proti – koliko zaradi ekonomskih razlogov, koliko pa zaradi tega, ker je bil to predlog »nasprotne« strani, ne bi špekuliral. Dokaj negativno splošno mnenje do zvišanja DDV je seveda razumljivo, saj dvigovanje davčnih obremenitev vsakdo težko sprejme. Dodatno pa razpravo o prednostih in slabostih dviga DDV trenutno obremenjuje še politična polarizacija zagovornikov in nasprotnikov tega ukrepa in hitro zmanjka prostora za neko realno, neobremenjeno oceno. Zato je mogoče zanimivo pogledati nekaj številk s tega področja. Continue reading “Učinki dviga DDV”

Odrešilnih 25 plus en glas

V strategijah prodaje državnega premoženja se najpogosteje pojavlja zahteva, naj država kot dosedanja lastnica zadrži vsaj 25 % lastništva plus en glas. V skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah je za ključne odločitve na skupščini delničarjev potrebna tričetrtinska večina glasov in z omenjenim deležem lahko država prepreči sprejem sklepov, ki ji niso po godu. Načeloma to drži, a v praksi s takšnim deležem lastništva lahko samo nekoliko »nagaja« večinskemu lastniku pri izvajanju njegove strategije, pri čemer pa jo ta vloga precej stane. Continue reading “Odrešilnih 25 plus en glas”

Kje je denar iz slabih kreditov – drugič

Velike izgube v bančnem sektorju, slaba banka in iskanje krivcev za takšno stanje, bo verjetno še kar nekaj časa ena ključnih domačih zgodb. Pri tem je zanimivo, da pa skoraj nikoli ne zasledimo nekih resnejših analiz ali vsaj ocen, kje je ta izgubljeni denar. Zato bi poskušal v nadaljevanju predstaviti nekaj pogledov na to vprašanje. Pred tem pa še nekaj konkretnih številk o nastajanju bančnih terjatev. Da je bila posojilna aktivnost bank najmočnejša v letih pred začetkom krize, je seveda splošno znano, redkeje pa zasledimo dejanske podatke o odobrenih kreditih. Continue reading “Kje je denar iz slabih kreditov – drugič”

Kako so nastali slabi krediti in kdo je pri tem “profitiral”

V zadnjem prispevku sem poskušal predstaviti, zakaj so se slovenska podjetja za svoj razvoj financirala pretežno s posojilnimi viri. Dokler je bilo gospodarstvo v vzponu, temu nismo posvečali posebne teže, ne v podjetjih in tudi ne v bankah. Visoka zadolženost se namreč kot problem pokaže šele s padcem uspešnosti poslovanja in ne zaradi zadolženosti same kot take. Posojilni viri so dolgoročno pravzaprav cenejši kot kapital (obresti so praviloma nižje kot pa je pričakovana donosnost kapitala), a ob poslabšanju pogojev je obresti vseeno potrebno plačevati ter tudi vračati glavnico. Kapital pa prevzema rizike poslovanja in zato so ob uspešnem poslovanju donosi višji kot obresti, ob slabih rezultatih ali celo izgubi pa pač dobička ni, kot tudi ne kakih obveznosti za plačila lastniku. Continue reading “Kako so nastali slabi krediti in kdo je pri tem “profitiral””