Subvencioniranje šolske prehrane

Zadnje dni starega leta so v parlamentu sprejemali Zakon o
šolski prehrani. Z njim so ponovno povečali upravičenja za subvencionirano
šolsko prehrano, katera so bila z začetku leta znižana. Po pričakovanjih je
bila sprememba zakona sprejeta z glasovi vseh navzočih. Kljub zaostreni
proračunski situaciji, si razumljivo nihče ne želi nasprotovati predlogu, da bi
bil nekaj večji delež učencev upravičen do brezplačne šolske prehrane (kljub
temu, da je več kot polovica njih spomladi izglasovala poslabšanje pogojev). Continue reading “Subvencioniranje šolske prehrane”

Financiranje prevzema podjetij

V svetu realizirajo prevzeme v pretežni meri s posojilnimi
viri, za katera tudi zastavijo prevzemno tarčo, ker ima le redko kateri
prevzemnik na svojem računu presežna finančna sredstva. Prav tako je
predpostavka vseh prevzemov, da bo prevzeto podjetje s svojim uspešnim
poslovanjem v določenem obdobju povrnila vložek – ali preko povečanja vrednosti
prevzetega podjetja ali z izplačevanjem donosa. Pri tem običajno prevzemniki za
izveden posel jamčijo s svojim ostalim premoženjem, katerega tvegajo ob
odločitvi za prevzem. Ne glede na to pa banke, financerji natančno preverijo
transakcijo prevzema ter njena tveganja, saj v prevzem vstopajo s svojimi
sredstvi. Continue reading “Financiranje prevzema podjetij”

E-diskusija z Jožetom P. Damijanom o menedžerskih prevzemih in izpuhtelem denarju

(Deseti del)
V preteklem tednu sva s prof. Jože P. Damijanom po elektronski pošti začela spontano diskusijo o menedžerskih prevzemih, ki bi utegnila biti zanimiva tudi za širši krog ljudi, ki jih zanima, kaj se je dogajalo v prevzemih, kam je izpuhtel ves ta denar iz prevzemov in zakaj “neuspeli tajkuni” za to niso bili obsojeni. V dogovoru z Damijanom sva se odločila, da bova najino e-diskusijo objavila na svojih blogih (tu in na www.damijan.org) , ki se bo – tam, kjer se je končala prejšnji teden – nadaljevala po tej poti. Odgovore bom dodajal vsakič sproti v nadaljevanju tega teksta, tako da je vsakokratni odgovor na vrhu, za uvodnim pojasnilom. (Damijan objavlja vsak odgovor kot svoj blog zapis). Continue reading “E-diskusija z Jožetom P. Damijanom o menedžerskih prevzemih in izpuhtelem denarju”

Strukturne reforme in njihov učinek

Spremljanje zapisov o vzrokih krize ter načinu odpravljanja njenih posledic, pokaže že precej poenoten pogled, da pretirano varčevanje in zategovanje pasu povzroči več negativnih posledic za ekonomijo kot pa pripomore h konsolidaciji javnih financ in relativnem znižanju javnega dolga. To poenotenje pogledov velja predvsem za strokovne, akademske kroge, medtem ko izvajalci ekonomske politike (izvršna oblast) pri svojih odločitvah in sprejemanju ukrepov, teh zaključkov še ne upoštevajo zadosti. Continue reading “Strukturne reforme in njihov učinek”

Napovedovanje vremena

Tokrat pa tekst z nekoliko drugačno vsebino – čeprav vseeno v povezavi s številkami. Zaradi kolesarjenja na prostem seveda stalno spremljam vremenske napovedi in razmere po Sloveniji in okoliških državah. Načeloma so napovedi naših uradnih institucij dokaj zanesljive, po občutku mogoče bolj kot v sosednji Avstriji. Prihaja pa seveda tudi do precejšnjih odstopanj in zato me je zanimalo, kakšna je statistična verjetnost točnosti napovedi. Continue reading “Napovedovanje vremena”

Prevzem podjetja – primer Atlantic Grupe

V teh dneh smo lahko prebrali, kako je Atlantic Grupi iz Zagreba, med drugim lastniku DrogeKolinske, uspelo pridobiti dolgoročni kredit, s katerim je refinanciral skoraj celotne obstoječe finančne obveznosti. Po informacijah iz podjetja, naj bi bil kredit na dobo 7 let, obrestna mera pa 4,7 % na leto, kar je ugodneje kot se trenutno lahko zadolžuje naša država. Posojilo so zagotovile mednarodne finančne institucije (EBRD, IFC) ter pretežno tuje komercialne banke (RFZ, Unicredit, Erste, Sberbank). Pojavil se je sicer kak komentar, da je bila družba to prisiljena storiti zaradi obveznosti iz obstoječih kreditov, a pridobitev finančnih sredstev je izzvenela kot zelo pozitivna informacija o podpori razvoju hrvaške družbe. Continue reading “Prevzem podjetja – primer Atlantic Grupe”

Dvig trošarine na goriva

Dvig davkov seveda ni nikoli sprejet z navdušenjem, a vsekakor drži, da manjši popravki davčnih stopenj povzročijo precej manj nasprotovanj. Odstotek ali dva višja obdavčitev se pri izdatkih praktično ne pozna. S tega vidika je odločitev vlade, da ne bo z višjo stopnjo DDV za več kot deset odstotkov obremenila nekaterih trenutno »subvencioniranih« storitev (najbolj izpostavljen je bil tisk), vsekakor bolj sprejemljiva. Z manjšim dvigom trošarin bo zaradi večje osnove, zaradi večjega obsega izdatkov za goriva, elektriko ter alkohol, dosegla podoben priliv v proračun z le okoli odstotek višjimi cenami tega blaga. Continue reading “Dvig trošarine na goriva”

Kriza

Čeprav je bil obseg javnega dolga nekaterih evropskih držav visok že pred finančno in gospodarsko krizo, je dolžniška kriza postala aktualna šele v zadnjih letih. Poslabšanje gospodarskih razmer ter posledično močno povečanje proračunskih primanjkljajev in hitro naraščanje dolga so zaskrbeli investitorje, tveganja so se povečala, zrasle so obrestne mere. V takšnih razmerah je bil logičen scenarij reševanja – zmanjšanje javne porabe, torej potrošnje države, kar naj bi zmanjšalo primanjkljaj in ustavilo rast zadolževanja. To je najbolj pogost recept sanacije javnih financ, katerega najprej ponudijo (pravzaprav zahtevajo) vse ključne monetarne institucije. Na dolgi rok se pač ne da trošiti več kot ustvariš, kar je pravzaprav pravilo vsakega gospodinjstva, podjetja ali države. Continue reading “Kriza”

Plačilna bilanca Slovenije in dolg do tujine

Eden ključnih in najbolj pogosto izpostavljenih podatkov o finančnih razmerah v Sloveniji je nedvomno javni dolg. Ta se je od začetka krize, torej v obdobju 2009-2011 več kot podvojil in sicer na 17 milijard evrov ali blizu 50 % letnega bruto družbenega produkta naše države. Takšno gibanje je povzročilo veliko zaskrbljenost tako domače in še bolj tuje finančne javnosti, vneslo nezaupanje v kreditno sposobnost države in nas posledično postavilo ob bok finančno najbolj problematičnih držav Evropske Unije. Continue reading “Plačilna bilanca Slovenije in dolg do tujine”

Vračila prispevkov zdravstene in pokojninske blagajne

Ena najbolj odmevnih informacij zadnjih dni so bila vsekakor napačno usmerjena vplačila prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Zavod za zdravstveno zavarovanje naj bi tako letos prejel blizu 38 milijonov, Zavod za pokojninsko zavarovanja pa 66 milijonov evrov več kot bi jima pripadalo. In sredstva bo seveda potrebno vrniti. Problem se je posebno zaostril, ko bi zaradi te napake zdravstveni sektor celotne države kmalu ostal brez tekočih plač in ko naj bi se že pripravljali scenariji, komu izplačati plačo in komu ne. Continue reading “Vračila prispevkov zdravstene in pokojninske blagajne”