Kako bomo uresničevali fiskalno pravilo

V ustavo smo zapisali zlato fiskalno pravilo in najbrž smo s tem naredili dober umetniški vtis. Sprememba dosedanjih stališč aktualne koalicije do tega vprašanja so najbrž razgovori premierke »ob robu« srečanja v Bruslju. Da imamo cilj uravnotežiti javne finance seveda ni sporno in mogoče bo deklarativni zapis tega pravila v najvišji pravni akt države pripomogel k večji zavzetosti za odpravo primanjkljaja. Lahko da tudi tujina v takšni opredelitvi vidi večjo kredibilnost države in s tega vidika je sprejetje pozitiven korak. Vseeno bi se pri vseh načelnih opredelitvah za to, morali zavedati, da realizacija tega pravila v krajšem času preprosto ni uresničljiva. Dejstvo je namreč, da proračuna ne moremo dolgoročno uravnotežiti ne z višjimi davki in še manj z varčevanjem temveč samo s pospešeno gospodarsko rastjo, katere pa zaenkrat ni na vidiku (napovedi različnih institucij sicer kažejo manjše okrevanje od leta 2015 naprej, a te dolgoročnejše napovedi so vedno bolj optimistične zaradi preprostega dejstva, ker pač ne vedo kaj se bo takrat dogajalo – za eno leto ali dve se še da približno oceniti). Da z varčevanjem ne bomo uravnotežili javnih financ, nam ponovno potrjujejo tudi letošnja proračunska gibanja, ki bi jih nekoliko podrobneje predstavil v nadaljevanju.

Pri načrtovanju javnih financ namreč nikakor ne želimo sprejeti dejstva, da vsak večji poseg v izdatke, povzroči skoraj podobno znižanje na prihodkovni ravni. Tudi če bi zbrali voljo in pogum, da bi na primer znižali vse javne izdatke za 10 % (plače vseh javnih uslužbencev od medicinskih sester do učiteljev, pokojnine, vse socialne izdatke, vse materialne stroške in investicije širše države), bi javne blagajne imele sicer za 1,5 milijarde manj izdatkov, torej v višini predvidenega letošnjega proračunskega primanjkljaja. A to bi pomenilo tudi takojšnje zmanjšanje javnofinančnih prihodkov iz naslova socialnih prispevkov, dohodnine in davkov na potrošnjo za najmanj 500 milijonov evrov. Dodatno pa bi se zaradi manjše potrošnje ljudi in države znižala gospodarska rast, proizvodnja, zaslužki, povečala nezaposlenosti in rezultat bi bil postopno vsaj še kakih 700 milijonov manj prilivov v proračune. Tudi tako drastičen poseg v socialno državo bi mogoče prinesel vsega kakih 300 milijonov izboljšano sliko javnih financ, upoštevaje vse negativne posledice takšnih ukrepov, pa na koncu mogoče sploh ničesar. In primanjkljaj ter zadolženost bi ostala na enaki višini, standard ljudi pa bi bil bistveno slabši.

Da teh posledic preprosto ne želimo videti (tudi evropski politiki ne), lepo vidimo že iz proračunskega načrta za letošnje leto, katerega je sprejela še prejšnja vlada. Kljub varčevanju na izdatkovni strani in posledično manjši potrošnji ter brez dviga DDV, proračun predvideva kar 6-odstotno povečanje prilivov iz naslova davkov na potrošnjo (!!). Od kje in kako seveda nihče ne pove. A kruta realnost kaže, da so prilivi proračuna iz tega naslova v prvih treh mesecih za 10,7 % nižji kot v enakem obdobju lani oz. realno in primerljivo približno za 6 % (trošarine na goriva se plačujejo 30. v mesecu in če je takrat sobota ali nedelja, je obveza za plačilo šele v naslednjem mesecu in to lahko pomembno vpliva na proračunski rezultat posameznega meseca – zakaj tega ne spremenimo, je že drugo vprašanje). Ob takem »strokovnem« načrtovanju bi bilo zanimivo vedeti ali gre za namerne poteze ali za pomote.

Poglejmo torej, kaj se dogaja z letošnjim proračunom države. Kot je razvidno iz spodnje tabele je trimesečni primanjkljaj letos sicer enak kot lanski (700 milijonov evrov), a za korektno primerjavo ga je potrebno korigirati za preje omenjene prilive iz naslova trošarin, dodatno pa še za obresti. Mesečna dinamika plačevanja obresti je precej različna in lani je v prvih treh mesecih zapadlo kar dve tretjini vseh letnih obresti. Letošnje obveze so v istem obdobju sicer za 112 milijonov nižje, a skupaj bo potrebno plačati okoli 100 milijonov evrov več, kar je za realno primerjavo nujno upoštevati. S tema popravkoma se je letošnji trimesečni proračunski minus dejansko povečal in sicer za okoli 90 milijonov ali 15 %.

Varčevanje pri plačah javnih uslužbencev, pri socialnih izdatkih in materialnih izdatkih je omogočilo 54 milijonov manj odlivov. Pozitivni vpliv na proračun v višini 80 milijonov so imeli še ostali prihodki, kjer gre predvsem za dividende iz državnih podjetij (40) ter drugi (nedefinirani) davki. Toda ob 134 milijonov pozitivnih sprememb, je bilo kar 220 milijonov negativnih gibanj.


Vir: Ministrstvo za finance, Proračun Republike Slovenije

Dobrih 70 milijonov (6 %) smo izgubili zaradi nižjega priliva od DDV kot posledica nižje potrošnje, dodatnih 42 pa še zaradi znižanja obdavčitve dobička in tudi slabših poslovnih rezultatov podjetij. Največji dodatni odliv pa je posledica dogajanj v pokojninskem sistemu. Kot smo pisali, bo imela sprejeta pokojninska reforma kratkoročno preje negativne vplive na proračun in to številke tudi potrjujejo. Letos je tako 3,6 % več upokojencev kot lani in kljub znižanju povprečne pokojnine za 1 % (kar bo sicer potrebno letos zaradi sklepov sodišč še deloma nadomestiti) to pomeni 2,2 % več izdatkov za ZPIZ. Na drugi strani pa zmanjševanje plač in zaposlenosti pomeni tudi upad plačil socialnih prispevkov in razliko v pokojninski blagajni mora pač nadomestiti proračun in tega je bilo letos v prvih treh mesecih že 79 milijonov več kot lani. Varčevanje in upad gospodarske aktivnosti je torej povzročil 150 milijonov izpada javnofinančnih prihodkov, medtem ko so se izdatki znižali za vsega 54 milijonov evrov.

V zadnjem času sicer lahko beremo veliko ugotovitev s strani institucij kot so Evropska komisija, IMF, ECB o negativnih učinkih varčevalnih ukrepov, kot problematične so se izkazale tudi nekatere ključne analize s tega področja. Je pač tako, da je z raznimi zahtevnimi makroekonomskimi projekcijami možno dokazovati takšne in drugačne teze, a zgornja tabela na najbolj preprost način prikazuje posledice sprejete politike.

Na osnovi teh gibanj lahko okvirno ocenimo tudi celoletni proračun. Varčevanje in ostali prihodki bodo izboljšali javnofinančno pozicijo za okoli 370 milijonov evrov, a negativnih gibanj bo glede na dosedanja gibanja okoli 800 milijonov (pokojnine 250, DDV 250, davek iz dobička 170, obresti 90 in dohodnina 40). Polletni popravek DDV bo izboljšal sliko za kakih 100 do 150 milijonov, nekaj milijonov lahko prinesejo še kaki drugi ukrepi, a realno lahko pričakujemo vsaj 1,3 do 1,4 milijarde proračunskega primanjkljaja (4 % BDP).


Vir: Ministrstvo za finance, Proračun Republike Slovenije
* korekcija (zmanjšanje) za 600 milijonov, za kolikor so v sprejetem proračunu dodatno povečani prilivi iz EU ter izdatki za investicije

Ob teh številkah so kakršnekoli ideje o izravnanem proračunu v letu 2015 bolj znanstvena fantastika kot realnost. A papir seveda prenese vse. >

One thought on “Kako bomo uresničevali fiskalno pravilo”

  1. Stvari so enostavne: če potrošimo več kot ustvarimo, pač ne gre. Konec. In če nova vlada na prihodkovni strani spet in spet obremenjuje državljane, se bo to izkazalo na manjši potrošnji. Če imaš 100 eur, ki si jih hotel zapraviti in ti jih požrešna država vzame 20, jih boš lahko potrošil samo 80. Če. Ker boš razmislil, kako in kaj.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *