Še o obrestih na javni dolg

V zadnjem tekstu o javnem dolgu, je bilo prikazanih nekaj manj običajnih pogledov na slovenski javni dolg. Ob tem so bile na kratko predstavljene še obresti, ki jih dejansko plačujemo na javni dolg in katere se razlikujejo od obrestnih mer, o katerih višini smo zadnji dve leti poslušali praktično vsak dan. Ker je višina obresti, ki jih plačujemo za naše zadolžitve ključnega pomena, mogoče še nekaj zanimivih podatkov o tem.

Na naslednjem grafikonu je tako z rdečo črto prikazana realizirana obrestna mera na naš javni dolg, torej tista  po kateri dejansko plačujemo obresti. črna pa kaže dosežene višino obrestnih mer po kateri se trguje z našimi obveznicami na finančnih trgih. Kot vidimo, so z vstopom v Evropsko Unijo v letu 2004 močno padle in se s 4 % letno praktično izenačile z obrestno mero, ki so jo trgi priznavali na Nemške obveznice (vijoličasta črta).


Z nastopom krize v letu 2008 pa je prišlo do precejšnje razlike v gibanjih. Cena nemškega zadolževanja je še naprej upadala in zadnji dve leti se giblje med enim in dvema odstotkoma nominalno, realno pa je že od leta 2011 okoli ničle. To je seveda posledica nemške ekonomske moči ter tudi posledica ukrepov ECB, ki je zniževala izhodiščno obrestno mero na evrov. Na drugi strani pa so obrestne mere na naše obveznice v letu 2011 poletele navzgor (pri gibanjih na borzi to pomeni, da so cene naših obveznic padle in iz teh cen se potem izračunajo obrestne mere, po katerih se trguje).

Zaradi nestabilne ekonomske situacije v Sloveniji so finančni trgi našo državo začeli uvrščati med najbolj problematične evropske države in cena obveznic je bila temu primerna. Dve leti se je tako gibala med 6 in 7 odstotkov, dokler se ni v začetku letošnjega leta zopet vrnila na nivoje pod 4 odstotki. Razlogi naj bi bile predvsem poteze ekonomske politike na področju sanacije bank, čeprav do kakšnih večjih sprememb v gospodarskem okolju ni prišlo. Kljub temu so te spremembe finančni trgi ocenili kot pomembne premike v izvajanju gospodarskih reform, ki naj bi Slovenijo popeljale iz krize. Dejansko pa se razmere v letih 2011 in 2012 niso zaostrile tako močno, da bi opravičevale tako visok dvig premij za tveganje, kot se je zgodil. Enako pa v letu 2013 tudi ni bilo pomembnejših premikov na bolje, ki bi pogojevali takšno izboljšanje percepcije finančnih trgov. Že davnega leta 1934 je Keynes zapisal, da gre pri teh ocenah v veliki meri za lepotno tekmovanje. Finančni investitorji ocenjujejo, kako všeč jim je neka država. Pri tem jih ne zanimajo toliko sami fundamenti (javne finance in javni dolg), pač pa percepcija, ki jo imajo o ekonomski politiki neke države.

Tako v Sloveniji kot tudi v Nemčiji torej velja, da so ta dnevna nihanja obrestnih mer odraz trgovanja med imetniki državnih obveznic ter njihove percepcije o tveganosti države, dejanska obremenitev javnih financ posamezne države pa temelji na obrestnih merah po kateri so izdajali svoje obveznice. V spodnji tabeli so prikazani podatki, kakšne so bile dejanske obrestne obremenitve za obe državi v letih 2012 – 2012:

Kot vidimo, so se obremenitve za Slovenijo v omenjenih treh letih gibale na nivoju okoli 3,5 odstotka (to je prikazano v zgornjem grafikonu z »realizirano obrestno mero«), medtem ko je Nemčija plačevala obresti le po približno pol odstotka nižji obrestni meri.

Dodatno pa je na prejšnjem grafikonu prikazan še en podatek in sicer realna realizirana obrestna mera za javni dolg Slovenije. Nominalno višino realiziranih obrestnih mer smo popravili za letno inflacijo (december/december) za področje držav z evrom in dobili realno obrestno obremenitev našega proračuna. Obresti nad to stopnjo v bistvu predstavljajo vračilo glavnice, saj se je za ta znesek znižal javni dolg merjeno v realni vrednosti. Tako izračunana realna obrestna mera na slovenski javni dolg se je v zadnjih letih gibala med enim in dvema odstotkoma, pred tem pa med 3 in 4 odstotke. Do porasta v zadnjem letu je prišlo zaradi statistično ugotovljene nižje inflacije, kar seveda tudi dviga realne obrestne mere.

Obrestne mere na zadolževanje države Slovenije so torej v obdobju 2011-2013 sicer močno porasle, vendar to ni veliko vplivalo na dejanske stroške obresti na naš javni dolg. Te so odvisne od obrestnih mer po katerih so bile prodane obveznice v času njihove izdaje in javnofinančni podatki kažejo, da zadolževanje Slovenije v teh letih dejansko ni bilo veliko dražje od stroškov, ki jih je imela z javnim dolgom Nemčija. Te razlike so plastično prikazane na spodnjem grafikonu. Svetlo modro polje kot razlika med rdečo (Slovenija) in modro črto (Nemčija) prikazuje obrestno diferenco za obrestne mere, ki se dosegajo na finančnih trgih. Konkretno razliko v stroških zadolževanja med Slovenijo in Nemčijo (po podatkih iz zgornje tabele), pa prikazuje rumeno področje. To je seveda neprimerljivo ožje in kažejo kako je pomembna politika zadolževanja ter ustrezni »timing« oz. pravi čas izdaje obveznic.


Bine Kordež, 18.5.2014 >

2 thoughts on “Še o obrestih na javni dolg”

  1. Je kje podatek o dolgu od leta 1990 do danes, koliko obresti smo že plačali za sanirat ta dolg?
    hvala

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *