Kaj sploh želimo z Demografskim skladom

Ob trenutno aktualni razpravi okoli strateškega pomena Zavarovalnice Triglav, je v ozadju pravzaprav vprašanje Demografskega rezervnega sklada (DRS) in zagotavljanje virov za njegovo financiranje. Osnovni namen oblikovanja Demografskega sklada, ki naj bi ga ustanovili do konca letošnjega leta, je zagotavljanja dolgoročne stabilnost pokojninskega sistema. Vzpostavitev Sklada je opredelil Zakon o pokojninskem zavarovanju iz leta 2012, dodatno pa tudi Zakon o SDH. Po njem je predvideno, da se KAD letos preoblikuje v DRS, s posebnim zakonom pa naj bi se opredelili tudi drugi finančni viri Sklada. Vsi ti zapisani cilji imajo seveda vsesplošno podporo, na žalost pa Demografski sklad kakega večjega pomena pri izplačevanju pokojnin ne bo imel. Konkretni podatki nas hitro postavijo na realna tla, a pri pisanju zakonov in obljub se z njimi običajno nihče preveč ne ukvarja.

Poglejmo najprej nekaj številk o financiranju pokojninske blagajne. Vemo, da se je v zadnjih letih močno poslabšalo razmerje med številom upokojencev in zavarovancev, seveda na škodo slednjih. Pred nastopom krize (2008) je bilo na 100 upokojencev še preko 170 zaposlenih, danes jih ni niti 140, kar seveda zahteva spremembe v financiranju ter tudi pri pogojih upokojevanja. Ne glede na precejšnja poslabšanja razmerij, pa se finančna slika države z že sprejetimi ukrepi zaradi tega ni tako močno poslabšala. Na spodnjem grafikonu je prikazan obseg izdatkov za pokojnine glede na BDP ter tudi njihov delež v skupnih javno-finančnih izdatkih Slovenije. V obdobju konjunkture (2004-2008) so se razmerja res izboljšala, a danes vseeno niso veliko drugačna kot pred desetimi, petnajstimi leti. Seveda pa so demografske projekcije slabe, zaradi česar bodo potrebni dodatni popravki pokojninskega sistema, le da DRS ne bo veliko rešil.

Pokojninski sistem deluje na način, da dogovorjen (in zakonsko opredeljen) obseg zneska pokojnin financiramo s prispevki za pokojninsko zavarovanje, ki jih plačujemo od plač ter nekaterih drugih osnov, razliko pa preprosto pokrije proračun. Ta prispevek proračuna je sicer opredeljen za različnimi zakoni, a v končni fazi državni proračun primakne točno toliko, kolikor zmanjka ZPIZ-u lastnih virov. To se je lepo videlo v novembru 2012, ko so na Davčni upravi ugotovili, da mora ZPIZ vrniti v proračun 66 milijonov evrov preveč vplačanih prispevkov (zaradi napake pri preusmerjanju prilivov) – ZPIZ je to res vrnil, a proračun je potem isti mesec preprosto nakazal toliko višji prispevek ZPIZ-u ter izravnaval bilanco (ta »avtomatizem« za zdravstveno blagajno ne velja in takrat je zaradi zahteve po vračilu preveč vplačanih zneskov ter posledičnega izpada sredstev prišlo skoraj do stavke v zdravstvu).

Kot dodaten vir financiranja pokojninske blagajne pa je zadnjih petnajst let tudi prispevek Kapitalske družbe (KAD), ki naj bi po zakonu prevzela vlogo Demografskega sklada. Njena vloga pri financiranju je podobna kot to velja za prispevke iz plač. Kolikor k financiranju pokojnin prispeva KAD, toliko manj je pač potrebno dodati iz proračuna. Pokojnine zaradi prispevka KAD-a niso nič višje, le proračun je nekaj manj obremenjen. V zadnjem obdobju je KAD nakazoval po 50 milijonov evrov letno, lani, ko tega prispevka ni zmogel, pa je pač proračun dal ustrezno več.

Predvsem pa je prispevek KAD-a pri financiranju pokojnin praktično skoraj zanemarljiv. Na spodnjem grafikonu so prikazana skupna izplačila za pokojnine po letih (številčno podatki), rdeče polje pa prikazuje delež Kapitalske družbe. Razliko med skupnimi potrebami ter zbranimi prispevki in nakazilom KAD-a pa je zapolnil proračun (zeleno polje). KAD-ov in proračunski delež je prikazan tudi v odstotkih od skupaj potrebnih sredstev za izplačilo pokojnin (prekinjene črte). Proračun tako zagotavlja ves čas približno tretjino denarja, Kapitalska družba pa le kak odstotek.

Opisani dve značilnosti vloge, ki jo je imela Kapitalska družba v preteklih letih, nakazujeta tudi vlogo, ki jo bo imel pri financiranju pokojnin predvideni Demografski rezervni sklad, ne glede na visoke cilje in pričakovanja. Nikjer namreč ni opredeljeno, kako bi sredstva (prispevek) Sklada sploh vplivala na višino pokojnin. Bodo to na primer neka sredstva v upravljanju Društva upokojencev, s katerimi bi v posameznem letu lahko po oceni dodatno povečali pokojnine? Če bomo zadržali dosedanjo prakso, po kateri se na politični ravni usklajujemo o morebitnem usklajevanju in zviševanju pokojnin, potem pa razliko potrebnih sredstev zagotovi proračun, potem DRS kake vloge pri proklamirani »dolgoročni stabilnosti« pokojninskega sistema ne bo imel. Kadar bodo na Skladu zbrali in nakazali nekaj več sredstev, jih bo proračunu potrebno dati nekaj manj, pokojnine pa zato ne bodo niti višje, niti nižje. Opredelitev učinka vplačanega zneska je vsekakor ključno vprašanje vloge Demografskega sklada, a o tem seveda nikjer ni niti besede. To vprašanje oz. dilema je preprosto zanemarjena – glavno, da bomo Sklad ustanovili.

Druga značilnost v povezavi s prvo, pa je seveda obseg sredstev, ki jih potencialno lahko zagotovi Sklad za (dodatno) financiranje pokojninske blagajne. Videli smo, da je KAD v vsej zgodovini prispeval vsega 650 milijonov evrov, torej nekaj več od odstotka potrebnih sredstev (od skupnih 58 milijard evrov izdatkov za pokojnine v zadnjih dvajsetih letih). Predvideni Demografski sklad naj bi prevzel premoženje Kapitalske družbe, katero trenutno znaša okoli 800 milijonov evrov, dodatno pa naj bi vanj vključili tudi KAD-ov delež v Zavarovalnici Triglav ter 10 % kupnin od predvidenih prodaj državnega premoženja. Skupaj bi bilo to nekaj preko milijarde evrov – letne obveznosti za izplačilo pokojnin pa znašajo okoli 4,5 milijarde evrov. Če bi želeli premoženje DRS ohranjati (zagotavljati dolgoročno stabilnost, nek stalen vir), bi lahko za financiranje ZPIZ-a namenjali samo letne donose. Tega prispevka bi bilo nekaj deset milijonov evrov, kar je glede na potrebe zanemarljiv znesek, ki vsekakor ne bi nudil kake varnosti bodočim upokojencem. Lahko pa posežemo tudi v glavnico (kot KAD v preteklosti), a potem Sklada po desetih letih ne bo več, vendar tudi to ne bi veliko pripomoglo k zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev.

Sprejete opredelitve (79. člen Zakona o SDH) govorijo sicer tudi o tem, da bo posebni zakon o DRS predvidel tudi dodatne stalne vire za njegovo financiranje. Katere, ne ve nihče. Da bi trenutno (ter tudi v prihodnjih letih), ko bomo s težavo poskusili postopno odpraviti proračunski primanjkljaj, le-tega povečevali z vplačili v nek Sklad za financiranje pokojnin čez deset, dvajset let, seveda ni realno, niti sprejemljivo. Trenutno preprosto ni izvedljiva opcija, da bi ob vsem prerekanju ali prodajati državno lastnino ali ne, na drugi strani letno za na primer 200 milijonov povečali proračunski primanjkljaj in sredstva vlagali v Demografski sklad, ki bi kupoval neke druge naložbe (to je namreč eden izmed dveh možnih virov za DRS).

Če imamo resni namen oblikovati Demografski sklad, kot neko pomembno finančno rezervo za dolgoročno stabilno financiranje pokojninske blagajne, potem se kot edino realna varianta kaže prenos (pomembnega) deleža današnje državne lastnine nanj (npr. velik del strateških naložb). Seveda to pomeni, da tega premoženja ne prodajamo ter da donose namenjamo za financiranje pokojninske blagajne. Načeloma je sicer učinek podoben, kot če premoženje ostaja v neposredni državni lasti in država iz večjih proračunskih prilivov (donosov na te naložbe) namenja več za pokojninsko blagajno – a mogoče je bolje, da je to v upravljanju posebnega neodvisnega (pokojninskega) sklada, ki iz svojih virov zagotavlja nek pomembnejši del potrebnih sredstev za izplačilo pokojnin.

Slednja varianta je edina izvedljiva opcija za oblikovanje nekega kapitalsko pomembnejšega Demografskega sklada, saj na proračunsko financiranje ne moremo računati. V nasprotnem primeru je bolje, da preprosto zadržimo KAD (lahko ga seveda tudi preimenujemo), mu glede na možnosti dodamo še kako obstoječe razpoložljivo premoženje ter nadaljujemo z dosedanjo prakso postopne (raz)prodaje premoženja in vplačevanja v pokojninsko blagajno. Seveda pa še vedno ostaja odprto vprašanje vloge teh sredstev. So samo nadomestilo manjšega dela virov financiranja, ki bi jih sicer zagotovil proračun – ali gre za neka dodatna sredstva, s katerimi nek organ odloča o morebitnih dodatnih izplačilih pokojnin? To je vprašanje, na katerega bi morali oblikovati odgovor, preden opredelimo obseg Demografskega sklada. >

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *