Zakaj dejansko raste BDP

Podatek o višini in rasti bruto domačega proizvoda je kljub vsem omejitvam, vseeno najpomembnejši kazalec gospodarske uspešnosti neke države. Pri ocenjevanju in analizah se najpogosteje uporablja izdatkovna struktura BDP, torej koliko je gibanje BDP posledica sprememb domače potrošnje (gospodinjstev, države, investicij) ter kakšen je vpliv mednarodne menjave. Gre sicer za standardizirane podatke v skladu z mednarodnimi smernicami, ki pa se praviloma napačno tolmačijo. Razlike se pokažejo ob kakih večjih spremembah in to se je npr. dogodilo zadnji kvartal lanskega leta zaradi precejšnjega padca cen naftnih derivatov in posledično obsega uvoza. Zaradi tega učinka se je dodatno izboljšala plačilna bilanca Slovenije (saldo menjave s tujino), kar se potem predstavlja kot učinek izvoznega gospodarstva, čeprav temu ni tako. Letošnji prvi kvartal pa je slika obratna in zopet se srečamo s težavo pri obrazložitvi.

Konkretno se je konec lanskega leta neto uvoz naftnih derivatov (uvoz minus izvoz) pretežno zaradi padca cen znižal za okoli 150 milijonov evrov od skupnih 400 milijonov evrov boljši plačilni bilanci zadnjega kvartala leta 2014 v primerjavi z letom 2013. Ne glede na to, pa se celotno izboljšanje blagovne menjave s tujino razume (in tolmači) kot rezultat izvoza namesto, da bi učinke nižje cene nafte odšteli od posameznih vrst tudi domače potrošnje. Seveda je ta izračun precej zahteven in temelji na input-output tabelah, a tako izračunani rezultati so še vedno bolj točni kot pa poenostavljeno razumevanje, da je ves uvoz porabljen za izvoz.

V spodnji tabeli je tako prikazan uraden podatek o strukturi rasti BDP po kvartalih za lansko leto (standardni kazalec rasti posameznega kvartala v primerjavi z istim kvartalom leta poprej). Prve tri kvartale so k rasti približno polovično prispevale investicije (predvsem v lokalno infrastrukturo), ostalo pa izvoz. Modra črta namreč prikazuje skupno rast kvartalnega BDP glede na leto 2013, obarvani stolpci pa prispevke posamezne potrošnje. V zadnjem trimesečju pa je bil prispevek menjave s tujino (tolmači se kot izvoz) kar 4 odstotne točke v primerjavi s skupno rastjo BDP v višini 2,4 %. Skupni podatek je zmanjševala sprememba zalog za 1,2 odstotne točke, kar se razume, da smo sicer na novo ustvarili 2,4 % več, porabili (prodali) pa dodatno še zaloge v omenjeni višini 1,2 % BDP, zaradi česar je bilo lahko potrošnje več. V drugem kvartalu je bilo na primer gibanje obratno – ustvarili smo 2,9 % več (rast BDP), a ker je od tega ostalo 0,6 % na zalogi je znašala poraba le 2,3 % BDP.

To so torej uradni podatki kot jih prikazuje Statistični urad Republike Slovenije in iz njih izhaja, da vsa rast BDP v zadnjem kvartalu izhaja iz izvoza. Dejstvo pa je, da je ta odstotek rezultat celotne menjave s tujino tako povečanega izvoza kot manjšega uvoza. Če pa učinke nižjega uvoza razporedimo na osnovi input-output tabel med posamezne vrste potrošnje, pa dobimo precej drugačne, a bolj točne rezultate. Prikazani so v spodnjem grafikonu.

Kot vidimo, je bil lani delež izvoza v skupni gospodarski rasti vse kvartale približno dve odstotni točki, medtem ko so investicije prve tri kvartale prispevale blizu enega odstotka. Pomembna razlika od uradnega podatka pa je pri učinku potrošnje prebivalstva. Le-ta se je v drugi polovici leta pričela povečevati in zadnje trimesečje prispevala že eno odstotno točko k skupni rasti BDP. Omenjeno pa je bilo, da smo v tem kvartalu precej potrošnje in izvoza realizirali preko zmanjšanja zalog (porabili smo obstoječe zaloge), zaradi česar ni bilo potrebe po še višji produkciji (če ne bi bilo blaga na zalogi, bi bila lahko rast 3,6 odstotka).

Letošnji prvi kvartal pa se je kljub še vedno nizkim cenam nafte, uvoz vseeno močno povečal, skoraj toliko kot izvoz. Zaradi tega kakega večjega učinka salda menjave s tujino na rast BDP ni bilo, vendar to ne pomeni, da k rasti BDP izvoz ni več prispeval, kot izhaja iz uradnih podatkov. Če bi zopet pravilo odšteli učinke uvoženega blaga, bi videli, da je k gospodarski rasti deloma prispeval tako izvoz ter nekoliko tudi trošenje gospodinjstev. A ti izračuni so lahko samo ocene, zaradi česar se jih uradna statistika izogiba in tolmačenja rezultatov so potem hitro napačna. Razlike lahko mogoče na prvi pogled ocenimo kot malenkostne, a bistveno drugače prikazujejo dogajanja v našem gospodarstvu. In s tega vidika so pomembne tudi za ustrezno vodenje ekonomske politike, ker natančneje pojasnjujejo razloge za gospodarsko rast.

Je pa v prvem kvartalu potrebno omeniti še eno pomembno značilnost, ki tudi ni bila preveč izpostavljena. Pretežni del gospodarske rasti namreč temelji na proizvodnji na zalogo. Trošenja oz. prodaje je bilo mogoče samo kak odstotek več kot lani isti kvartal, preostali del rasti BDP do skupnih 2,9 % pa izhaja iz povečevanja zalog. Brez tega bi bila rast malenkostna, po uradnih podatkih le 0,4 %, kar seveda pomeni popolnoma drugačno sliko gospodarskih gibanj. Samo upamo lahko, da bomo te zalog v naslednjih kvartalih porabili in ne bo potrebno ponovno znižati proizvodnje in ustvarjanja BDP.

Ob tem je potrebno omeniti še en podatek glede potrošnje gospodinjstev. Kot vidimo, je v zadnjem obdobju prišlo do ponovnega oživljanja, čeprav gre za relativno majhne številke. Celoletna potrošnja gospodinjstev je bila lani nominalno višja le za dobrih 100 milijonov evrov v primerjavi z letom poprej – na drugi strani pa so se vloge prebivalstva v bankah v zadnjem letu dni povečale za milijardo evrov (!). To vsekakor kaže potenciale, ki bi jih na dodatno gospodarsko rast lahko imela potrošnja prebivalstva s sprostitvijo oz. preusmeritvijo vsaj dela teh sredstev v potrošnjo. In to je tisto na kar bi se morala fokusirati ekonomska politika države v siceršnji želji po večji gospodarski rasti, novih delovnih mestih ter višjih zaslužkih. Izvoz svojo vlogo odigrava, kljub pregovorni nekonkurenčnosti gospodarstva in strašenjem, kako bo kakršenkoli dvig minimalne plače ogrozil to rast.

————

Na koncu pa mogoče še en prikaz rasti BDP v daljšem obdobju ter ocena vpliva sprememb v zalogah na podatke o gospodarski rasti. Na spodnjem grafikonu je prikazano gibanje BDP v zadnjih desetih letih in sicer kakšen je bil prispevek vseh štirih kategorij formiranja BDP po izdatkovni metodi vse od leta 1999. Takrat je znašal BDP po današnjih cenah okoli 27 milijard, danes pa 37,5 milijard in obarvana polja prikazujejo koliko je k tej rasti prispeval izvoz ter vse vrste domače potrošnje.

Celotno gibanje BDP prikazuje rdeča črta z značilno visoko rastjo v 2008 ter nato dvema padcema, v letu 2009 ter ponovno leta 2013. Modra črta pa prikazuje gibanje če bi izločili vpliv zalog ter gledali samo dejansko domačo potrošnjo in izvoz. Vidimo, da v obdobju rasti, gospodarstvo to rast dodatno povečuje s proizvodnjo na zalogo, ob padcih gospodarske aktivnosti pa je ta padec še večji, ker trošimo v konjunkturi proizvedene zaloge. Nihanja brez sprememb zalog so torej precej manjša.

Še bolj lepo pa se vidi druga značilnost in sicer, kako je visoka predkrizna rast temeljila predvsem na investicijski aktivnosti, enako kot tudi padec gospodarske aktivnosti izhaja večinoma iz upada naložb. Ostali trije segmenti kreiranja BDP (izvoz ter potrošnja gospodinjstev in države) pa izkazujejo celotno obravnavano obdobje celo neko skromno rast, praktično brez krize. Prikaz sicer zahteva več komentarja in pojasnil, a namen je bil samo v sintetiziranem prikazu ključnih gibanj v naši ekonomiji – le-ta pa so s tega vidika vsekakor zanimiva in tudi nekoliko drugačna kot se jih običajno vidi. >

One thought on “Zakaj dejansko raste BDP”

Leave a Reply to Rok Aljaž Cancel reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *