Smo že ujeli leto 2008?

Ob nadaljevanju dosedanje rasti BDP, lahko nekje sredi naslednjega leta pričakujemo, da bomo po tem kazalcu »ujeli« do sedaj najbolj uspešno leto 2008. V letu 2017 naj bi torej dosegli realno približno enak bruto domači proizvod kot smo ga v letu 2008, pred nastopom finančne in gospodarske krize, ki se je že leto kasneje odrazila s 7,8 odstotnim padcem dodane vrednosti. Na osnovi teh podatkov ter tudi primerjave z večino držav Evropske Unije, seveda ne moremo zaključiti drugače kot, da se naša ekonomska politika po letu 2008 ni znala ustrezno odzvati na nastop kriznih razmer. Vseeno pa natančnejši vpogled v gibanje BDP lahko pripelje tudi do drugačnih zaključkov.

Na spodnjem grafikonu tako prikazujem strukturo BDP Slovenije za zadnjih deset let v realnih vrednostih. Gre za številke preračunane na cene 2016, tako da so med seboj primerljive, prav tako pa je nekoliko spremenjen tudi prikaz izdatkovne strukture BDP, ki ga sicer najpogosteje uporabljamo. Po izdatkovni metodi so običajno prikazane štiri ključne vrste potrošnje ustvarjenega BDP (torej kdo je »kupec« tega kar v državi ustvarimo), potem pa se od njih odšteje še uvoz, da dobimo končno številko BDP. Običajno se uvoz odšteva od izvoza, tako da imamo v uradni strukturi prikaza postavko »saldo blagovne menjave«. V spodnjem prikazu pa je ustrezni del uvoza (gre sicer za oceno) odštet od posamezne vrste potrošnje in potem dobimo tudi realni prispevek posamezne potrošnje k skupnemu BDP. Vidimo, da v izvozu ustvarimo okoli 40 % BDP in ne 80 %, kot se pogosto tolmači (omenjeni odstotek predstavlja samo primerjavo dveh po vsebini različnih podatkov o izvozu in o BDP – slednji pomeni samo ustvarjeno dodano vrednosti, podatek o izvozu pa celotno vrednost izvoza, vključno s porabljenim materialom). Morda je potrebno še pojasnilo, da gre pri izračunu in prikazu za letne podatke, vendar prikazane vsake tri mesece kot seštevek zadnjih štirih kvartalov. S tem dobimo bolj zvezna gibanja, torej brez nihanj zaradi sezone.

V zgornjem grafikonu se torej vidijo prispevki posameznih vrst potrošnje, nekoliko slabše pa je razvidno gibanje celotnega BDP ter prispevek posamezne potrošnje h gospodarski rasti. S tem namenom je dodan še drug grafikon. Na njem so prikazane samo spremembe od leta 2005, torej za koliko se je povečal BDP na osnovi rasti posamezne vrste potrošenj ter seveda tudi kako se je spreminjal celotni BDP. Ta gibanje prikazujem z odebeljeno rdečo črto in lepo se vidi gibanje v obliki »dvojnega V«. Po padcu zaradi krize v 2008 je prišlo že do rahlega obrata, a nato do še enega padca v letu 2012. Temu je nedvomno prispevala neustrezna domača ekonomska politika (ZUJF?) ter tudi evropska s poudarkom na varčevanju (Američani so bili pri tem nesporno bolj uspešni). Od srede 2013 beležimo ponovno rast, čeprav smo še vedno nekoliko pod vrhuncem leta 2008. A kot rečeno, za dejansko oceno gibanj je potreben pogled v strukturo.

Spodnja slika kaže, koliko je posamezna vrsta potrošnje prispevala k rasti BDP zadnjih deset let. Očitno je, da je večino rasti prispeval izvoz, nekaj tudi državna potrošnja, medtem ko je potrošnja prebivalstva realno skoraj enaka kot pred desetimi leti. Proizvedemo lahko več samo če to nekdo tudi potroši, če lahko to komu prodamo in vidi se, da nam poleg uspešnega izvoza manjka predvsem domača potrošnja, ki pa je odvisna pač od prihodkov prebivalstva (še to kar ljudje zopet več zaslužijo, očitno raje nalagajo v banke). Če pogledamo gibanje vse te potrošnje, vidimo pravzaprav dokaj konstantno rast vseh zadnjih deset let (povprečno okoli 2 % letno z nihljajem navzdol v letih 2009 in 2012). Ob takšni rasti BDP bi o nekem večjem padcu ali stagnaciji kar težko govorili.

Tisto, kar pa odstopa, pa je gibanje investicij. Z velikim zadolževanjem v tujini (20 milijard evrov) smo šli v naložbe, z njimi izkazali visoko rast ter nivo BDP (ter tudi zaslužkov). Vendar ta rast ni imela realne podlage, ni bila dolgoročno vzdržna in zato primerjave s takratnimi »dosežki« ne odražajo dejanskih sprememb. O realni moči in sposobnosti gospodarstva mnogo bolje govori podatek brez investicij in tu vidimo solidno rast. Je pa res, da so visoke naložbe (investicije) v času pred krizo (v letih rasti s katero smo se hvalili, a spregledali, da temelji samo na zadolževanju v tujini) omogočile ljudem veliko dodatnih delovnih mest in zaslužkov in tega pač danes ni. Gre za podobno primerjavo, kot da si leta 2008 zaslužil 1.000 evrov ter prejel še 300 iz naslova prodaje delnic po (pre)visokih cenah, torej skupaj 1.300 evrov, danes pa imaš »samo« 1.200 redne plače. Skupni prejemki so bili leta 2008 sicer višji, a realno danes zaslužiš sicer več.

Vse omenjene štiri potrošnje skupaj dajo gibanje BDP, ki ga izkazuje modra črta, kjer je nihanja nekaj manj kot pri gibanju skupnega BDP (rdeča črta). Razlika predstavlja BDP, ki ga ustvarimo s proizvodnjo na zalogo. V obdobjih rasti se povečuje potrošnja, dodatno pa proizvajamo tudi blago, ki ostaja na zalogi, zaradi česar je takrat rast BDP praviloma še višja. V krizi pa trošimo tudi blago iz zalog (te se zmanjšujejo), zaradi česar je manj potrebe po dodatni proizvodnji in ustvarjen BDP je zato še nekaj nižji.

Takšen, realen in tudi nazornejši prikaz gibanja BDP daje seveda precej drugačno sliko o gibanju naše ekonomije, kot pa jo lahko običajno spremljamo v medijih in na žalost, tudi stroki. Zaključimo lahko, da so današnji rezultati realno bistveno boljši kot v letu 2008, predvsem pa temeljijo na zdravih temeljih. Podjetja so manj zadolžena, prav tako pa dosežki tudi niso rezultat prevrednotene vrednosti premoženja. Torej, v realnem pogledu smo leto 2008 vsekakor že presegli, za formalni presežek pa bomo morali počakati še do sredine naslednjega leta. >

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *