Ali res rešujemo Cimos?

Cimos je v zadnjih dneh zopet polnil časopisne stolpce, tokrat zaradi pogajanj s Hrvati glede obveznosti do njihove Družbe za sanacijo bank. Ponovno smo lahko brali o nevarnosti stečaja družbe, o veliki državni pomoči in nasploh o težavah s katerimi se Cimos srečuje že kar nekaj let. Osnovna nit množice člankov je bila sicer vseeno v prizadevanjih tako uprav družbe, lastnikov ter tudi najvišjih predstavnikov vlade, da se ta pomembna družba ohrani aktivna in nadaljuje svoje poslovanje. Kot običajno, se vidi perspektiva samo v prodaji tujim lastnikom, ki naj bi menda edini znali zagotoviti uspešen razvoj družbe. Razumljivo bodo poskrbeli tudi za dobičkonosno poslovanje, saj se nihče ne odloča za vstop v naša podjetja iz ljubezni. Ne dvomim, da bo novi italijanski lastnik (verjetno bo do realizacije dogovorjene pogodbe o prodaji prišlo) ponovno vzpostavil sloves uspešne družbe. Nekdanji položaj Cimosa vsekakor daje dobre obete. Nisem pa prepričan, da je bila za današnje lastnike (DUTB ter ekonomsko predvsem banke) to najboljša in edina rešitev, kot se nam poskuša ves čas predstaviti. Continue reading “Ali res rešujemo Cimos?”

Izgubljenih pol milijarde v Stožicah

»V stožiški luknji poniknilo pol milijarde. Med prerekanimi terjatvami je potegnila kratko prav Mestna občina Ljubljana; zastaralo ji je za skoraj 35 milijone evrov« je bil tipični napovednik poročanja medijev o poteku stečajnega postopka na družbo Grep, izvajalcem del športnih in trgovskih objektov v Stožicah. Takšna informacija običajnemu bralcu pove, da je bilo z izgradnjo Stožic izgubljeno (ukradeno?) 500 milijonov evrov in da je Občina Ljubljana pri tem izgubila največ. Takšen je pač običajni pristop k oblikovanju medijskega sporočila, ki želi bralcu predstaviti šokantno novico in ki ga dejstva ne zanimajo preveč (korektna analiza zahteva seveda več časa, napora ter tudi znanja, česar pa piscem pogosto zmanjka). Zato poglejmo konkretne številke, ki kažejo precej drugačno sliko. Pri tem izhajam samo iz javno objavljenih informacij, medtem ko se v druga ozadja ne spuščam, tudi ker jih ne poznam. Continue reading “Izgubljenih pol milijarde v Stožicah”

Kdo dobiva in kdo izgublja

V tekstu o gibanju BDP sem prikazoval, da bomo sicer šele proti koncu letošnjega leta dosegli rezultate iz leta 2008, vendar pa so takratni dosežki temeljili na močnem zadolževanju v tujini, ki je omogočilo visoke investicije in rast vrednosti premoženja (nepremičnin, delnic). Tudi če ne bi prišlo do krize, takšna gibanja dolgoročno niso bila vzdržna, so se pa odrazila tudi v več kot 25 % realnem povečanju vseh prihodkov prebivalstva – plač, pokojnin in socialnih prejemkov (upoštevano je obdobje 2002-2008). Seveda so se povečali tudi dobički in kapitalski prejemki ožje skupine posameznikov, vendar je to v masi predstavljalo mogoče nekaj milijard evrov, vsi omenjeni prejemki pa so v istem obdobju znašali okoli 120 milijard evrov in približno na tem nivoju ostali tudi naslednjih sedem let. Razumljivo pa takšno gibanje odpira vprašanje, kakšna je bila porazdelitev navedenih dohodkov med posamezne skupine prebivalstva. So se razlike povečale ali zmanjšale? Continue reading “Kdo dobiva in kdo izgublja”

Smo že ujeli leto 2008?

Ob nadaljevanju dosedanje rasti BDP, lahko nekje sredi naslednjega leta pričakujemo, da bomo po tem kazalcu »ujeli« do sedaj najbolj uspešno leto 2008. V letu 2017 naj bi torej dosegli realno približno enak bruto domači proizvod kot smo ga v letu 2008, pred nastopom finančne in gospodarske krize, ki se je že leto kasneje odrazila s 7,8 odstotnim padcem dodane vrednosti. Na osnovi teh podatkov ter tudi primerjave z večino držav Evropske Unije, seveda ne moremo zaključiti drugače kot, da se naša ekonomska politika po letu 2008 ni znala ustrezno odzvati na nastop kriznih razmer. Vseeno pa natančnejši vpogled v gibanje BDP lahko pripelje tudi do drugačnih zaključkov. Continue reading “Smo že ujeli leto 2008?”

O vprašljivih nasvetih Evropske komisije

V povezavi s sporno sanacijo bank se danes pogosto pojavlja očitek o nekritičnem sprejemanju takratnih priporočil Evropske komisije. Beremo kako smo s strani tretjerazrednih birokratov dobivali usmeritve, ki smo jim brez zadržkov sledili in jih vključevali v naš pravni red. Kako točna in obvezna so bila navodila in koliko je bilo naše servilnosti, seveda ne bomo nikoli vedeli – a zanimivo, kako smo pogumni pri ocenah za nazaj, pri aktualnih ocenah pa so priporočila iz Evrope še vedno nekaj »svetega« o čemer se ne dvomi. Ob sprejemanju proračuna za prihodnje leto smo tako zopet dobili opozorilo, kako naj bi se kljub večinoma ugodnim kazalcem, pomikali v smer povečanih tveganj. Celo »naša« komisarka Bulčeva, sicer zadolžena za transport, izpostavlja težave javnofinančnih gibanj Slovenije. Nedvomno teh ni malo, a mogoče vseeno nekaj poudarkov, ki kažejo tudi drugo, pozitivnejšo plat položaja naše države in o katerih le redkokdaj kaj preberemo ter večini ljudi niso poznane. Continue reading “O vprašljivih nasvetih Evropske komisije”

Zakaj in koliko se gospodarstvo res razdolžuje

V tekstih na temo bank se praviloma predstavljajo podatki o velikem znižanju obsega bančnih posojil gospodarstvu po nastopu krize. Bilance bank s sedežem v Sloveniji namreč prikazujejo upad tovrstnih posojil od 20,8 milijard evrov konec leta 2008 na vsega 9,3 milijarde (30.9.2016). Več kot 10 milijardno znižanje se tolmači kot pospešena vračila kreditov s strani naših podjetij in to praviloma zaradi slabe podpore bank ponovni gospodarski rasti. Seveda ni nobene dileme, da banke vse manj kreditirajo naše gospodarstvo, da je teh posojil že skoraj manj kot posojil gospodinjstvom, a razlogi za to znižanje so bolj kompleksni. Continue reading “Zakaj in koliko se gospodarstvo res razdolžuje”

Ali javni sektor troši ali ustvarja?

Če bi pisal prispevek o javnem sektorju za Pisma bralcev, bi seveda navedel kako bi morali najprej vsaj za polovico zmanjšati število vseh državnih uslužbencev, nekoristnih, nepotrebnih ter parazitno zaposlenih, pri preostalih se bo potem videlo kdo res dela in kdo ne. Da bi lahko tiste, ki ne delajo ali delajo škodo tudi materialno in kazensko preganjali. Seveda bi bilo treba odstraniti tudi vse prepoznane prevarante, nastopače in grabežljive tatove, ki škodijo in ponižujejo večinoma poštene Slovence Dodal bi še vsaj tri primere nezadovoljstva z storitvami državnih uslužbencev in pismo bi uredniki seveda z veseljem objavili (navedbe so nekoliko povzete po enem izmed objavljenih pisem). Kdo pa rad ne sliši in prebere, če kako krepko zapišeš čez državo. Lahko sicer o javnem sektorju pišemo tudi drugače, navedemo kake primerjalne številke – a to bi bilo za bralstvo najbrž že prezahtevno ali se ne bi ujemalo s splošno sprejetimi pogledi. Zato je drugačno razmišljanje lahko objavljeno samo na takih straneh oz. medijih. Vseeno torej poglejmo še nekaj alternativnih razmišljanj in podatkov.
Continue reading “Ali javni sektor troši ali ustvarja?”

Milijarda gor ali dol …

Kot vsako leto je AJPES tudi letos pred poletjem je objavil Informacijo o poslovanju gospodarskih družb Slovenije v letu 2015. V Informaciji je predstavljen poslovni izid in premoženjsko finančni položaj družb s katerim spremljamo ekonomska gibanja v državi. Kot vemo, so bili lanski podatki dobri, precej boljši kot v letu 2014 in med njimi je posebej izpostavljeno, da je neto celotni dobiček za 81 % višji kot leto poprej, neto čisti dobiček pa celo za 127 % (znašal je 1,64 milijarde evrov).

Continue reading “Milijarda gor ali dol …”

Epilog o naši nesrečni sanaciji bank

Sanacija bank in posebno odpis podrejenih obveznic je in bo tudi še naprej zelo vroča tema v Sloveniji. Nesporno je bilo v postopku sanacije gledano s časovne perspektive sprejetih precej vprašljivih odločitev in nekateri vidijo v vsem dogajanju skrbno načrtovano zaroto tujega kapitala kako oslabiti državo in priti poceni do premoženja v Sloveniji. Takšno sklepanje pogosto izhaja iz dokaj servilnega sprejemanja usmeritev Evropske komisije, katere cilj ni bila nujno ravno »pomoč« Sloveniji (posebno, ker smo tako vse sami plačali, dobili smo samo omejitve). Je pa tudi res, da so bili takrat zaradi zaostrovanja razmer v okolju ter tudi škodoželjnosti znotraj države, odgovorni pod velikim časovnim pritiskom in hitre odločitve so bile nujne. Samo nekaj, bolj kot ne računovodskih transakcij (šlo je pravzaprav samo za preknjižbe depozitov države v kapital ter premoženja z ene institucije na drugo), je ta pritisk tujine sprostilo, vsi trendi so se obrnili navzgor in zahtevana donosnost na slovenske obveznice (pokazatelj rizičnosti države) je v letu dni padla iz sedem na manj kot en odstotek.

Continue reading “Epilog o naši nesrečni sanaciji bank”

Uspešnost in priložnosti NLB

V članku o sanaciji bank sem pred dnevi prikazoval na primeru NLB do kakšnih razlik prihaja pri vrednotenju premoženja (portfelja) bank. Iste uprave in revizorji (ali cenilci) lahko na nek dan ocenijo, da je »poštena vrednost« portfelja 6,3 milijarde evrov (vrednost terjatev Skupine NLB do podjetij 31.12.2012), le par mesecev kasneje pa naj bi bilo tega le še za 4,5 milijarde. In za obema ocenama seveda stojijo s svojimi funkcijami in podpisi. Ob takšnih nihanjih vrednosti, ki seveda ključno vplivajo na rezultate banke, smo lahko upravičeno skeptični do izračunov, ko dobimo na mizo novo letno poročilo. Zaradi tega spremljanje uspešnosti banke preko končnega rezultata poslovanja ne odraža nujno dejanskega položaja in dosežkov banke saj jih krojijo odločitve v katero leto vključimo posamezne popravke naložb. Resnično uspešnost osnovne dejavnosti banke zato izkazuje rezultat predno vanj vključimo omenjene slabitve naložbe. Poglejmo zato, kaj se je dejansko dogajalo z uspešnostjo Nove Ljubljanske banke v zadnjih letih. Continue reading “Uspešnost in priložnosti NLB”