Konkurenčnost gospodarstva in plače

Konkurenčnost gospodarstva je postulat (zahteva, nujnost), ki se verjetno najpogosteje uporablja pri ocenjevanju položaja naših podjetij in pričakovanjih podjetniškega sektorja. Najbrž pa je ta izraz tudi najpogosteje zlorabljen v povezavi s pričakovanji na področju davčnih obremenitev, predvsem obdavčitve plač. Skoraj ni izjave gospodarstvenika ali njihovih predstavnikov, ki ne bi na prvo mesto postavile nujnost davčne razbremenitve dela kot ključnega elementa uspešnosti poslovanja družb. Da neto prejemki niso visoki, se strinjajo vsi (nihče seveda ne upa nastopiti s trditvijo, da zaposleni preveč zaslužijo), le davki na njihove prejemke, plačila državi za njeno neučinkovitost, so previsoka. Pa res to tako zmanjšuje konkurenčnost našega gospodarstva? Continue reading “Konkurenčnost gospodarstva in plače”

Kako nas prehitevajo

Pred časom smo lahko prebrali kolumno uglednega avtorja o zaostanku Slovenije v gospodarskem razvoju in prehitevanju s strani nekaterih nekdanjih vzhodnih držav. Za podkrepitev teze avtor navede nekaj statističnih podatkov in sicer, da naj bi Estonija v zadnjih 20 letih svoj BDP povečala kar za 570 odstotkov, Češka na primer za 240 odstotkov, Slovenija pa le za 129 odstotkov. Da je bil padec našega domačega proizvoda v času krize kar nekaj višji kot v primerljivih državah, seveda ni nobenega dvoma in vsesplošni konsenz je tudi v ugotovitvi, da je to posledica predvsem neustrezne ekonomske politike v širšem smislu. Ne glede na to poenotenje, pa je pri navajanju številk vseeno potrebno uporabiti točne in primerljive podatke. Omenjeni podatki so namreč nominalne stopnje rasti BDP, ki seveda ne odražajo dejanskih razlik med državami in so v tem pogledu zavajajoče. Zato v nadaljevanju nekaj konkretnih statističnih podatkov o gibanju bruto domačega proizvode Slovenije v primerjavi z nekaterimi drugimi državami (vir je Eurostat in OECD). Torej samo prikaz gibanj, brez namena kakih poglobljenih komentarjev. Continue reading “Kako nas prehitevajo”

Čigava je pravzaprav Sava d.d.

Obvladovanje Save d.d. se v zadnjem času kaže kot ena ključnih točk trenutne faze slovenske privatizacije in merjenja moči države in raznih interesnih skupin. Prebiramo lahko ocene, da so z nadzorom nad to družbo povezane ključne kadrovske spremembe v najpomembnejših državnih družbah (SDH, DUTB), močna povezava pa naj bi bila tudi pri oblikovanju strategij upravljanja državnih podjetij. Seveda vse ostaja na ravni špekulacij in informacij iz »zaupnih virov«, ki nikoli ne bodo razjasnjene, na drugi strani pa le redko zasledimo kako celovitejšo oceno za kakšno premoženje in vpliv pravzaprav gre. Poskušajmo predstaviti problematiko še s tega vidika, seveda samo na osnovi javno objavljenih podatkov. Continue reading “Čigava je pravzaprav Sava d.d.”

O izgubljenem desetletju in suhih kravah

Institucije, ki se ukvarjajo (tudi) z gospodarskimi napovedmi, nas vsake pol leta osrečijo z novimi ocenami rasti bruto domačega proizvoda in ocene so razumljivo vse točnejše, bolj ko se bližamo datumu objave dejanskih podatkov. Tako smo te dni dobili tudi novo projekcijo Banke Slovenije, ki za letos pričakuje 2,6-odstotno rast, potem ko so še spomladi napovedovali 2,2 odstotka rasti, lani jeseni pa vsega 1,3 odstotke. O tem, kakšno uporabno vrednost ima napoved, ki zgreši za polovico, bi seveda lahko razpravljali, a to ni namen tega zapisa. Veliko medijev je tudi kot naslovnico uporabilo sočasno izjavo predstavnice BS, da bomo z BDP na predkrizni ravni šele leta 2017. To podatek je postal pogosto citiran v smislu izgubljenega desetletja in vseh zaključkov, ki iz tega sledijo.

Vsekakor drži, da bo BDP Slovenije preračunan v primerljive številke predvidoma šele leta 2017 dosegel nivo, ki smo ga imeli že v letu 2008 in samo na osnovi teh številk je zaključek o izgubljenem desetletju oz. o desetih letih stagnacije, točen. Vseeno pa natančnejša analiza podatkov kaže nekoliko drugačno sliko in zaostanek mogoče ni tako velik. Poglejmo. Continue reading “O izgubljenem desetletju in suhih kravah”

Ali zajamčene minimalne plače res ogrožajo delovna mesta?

V zadnjem času so zopet aktualne razprave o minimalni plači. Tokrat ne o sami višini, temveč ali iz minimalno zagotovljene plače izločiti razne dodatke na delovnem mestu. Pobuda sindikatov je sicer logična, saj najslabše plačani delavci dejansko sploh ne dobijo dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času (ponoči, ob nedeljah). Predlagano je, da bi imel vsak polno zaposlen pravico do 790 evrov minimalne plače, dodatki pa bi se k temu prišteli. Delodajalska stran tej spremembi seveda nasprotuje, saj naj bi »poslabšala konkurenčnost gospodarstva ter ogrozila številna delovna mesta« . Kot običajno navedena stališča niso podkrepljena s kakimi številkami, zato poglejmo nekaj konkretnih podatkov in ocen, kako bi ta dvig lahko vplival na rezultate gospodarstva. Continue reading “Ali zajamčene minimalne plače res ogrožajo delovna mesta?”

Izgubljeni milijoni in plače

Pred dnevi smo lahko skoraj v vseh medijih prebrali novico, da NLB prodaja 800-milijonski portfelj slabih terjatev. Razen povzetka sporočila banke, kakih komentarjev praktično ni bilo, saj gre za precej »strokovno« zadevo. Odločitev NLB je pravzaprav logična. Med skupnim premoženjem ima še vedno skoraj četrtino slabih posojil in s prodajo teh terjatev (po oceni gre za okoli šestino vseh terjatev bančne skupine NLB do gospodarstva) bi se ta kazalec pomembno izboljšal. Dodatno pa je na te terjatve v skladu s stresnimi testi najbrž oblikovala raje večje kot manjše popravke in z ugodno prodajo bi lahko realizirali celo kak dobiček (če bi jih prodali nad njihovo neto vrednostjo po izvedenih popravkih). Kljub tem ugodnim vplivom na položaj banke, pa transakcija vseeno odpira kar nekaj dilem. Continue reading “Izgubljeni milijoni in plače”

Kako kupiti NKBM za en evro … če nisi Slovenec

Med privatizacijskimi zgodbami je ena najbolj aktualnih vsekakor prodaja Nove kreditne banke Maribor d.d. (NKBM). V medijih smo tako zasledili informacijo, da naj bi banko kupil sklad Apollo za okoli 200 milijonov evrov, kar pa so odgovorni zanikali. Pomanjkanje javnih informacij (kar je v fazi pogajanj sicer razumljivo) sproža pri tako vroči temi dodatne špekulacije. In z njimi se samo krepijo ideološki tabori zagovornikov in nasprotnikov prodaje državnega premoženja. Tako levica prodajam nasprotuje, predvsem zaradi očitka o domnevni razprodaji, bolj pa ji je naklonjena desnica (vsaj del), ki v njej vidi prekinitev dosedanjih klientelističnih povezav. Značilno je tudi dejstvo, da se v krog nasprotnikov prodaje povezujejo predvsem starejše generacije, medtem ko mlajše v prodaji vidijo prekinitev dosedanje prakse slabega upravljanja državnih podjetij (ta oceno je sicer skupna vsem).

Vendar se v tem tekstu se ne bi opredeljeval do načelnih stališč glede prodaje državnega premoženja, predstavil pa bi nekaj zanimivih podatkov o finančnem položaju NKBM, kot jih lahko razberemo iz letnih poročil. Ti vsekakor nakazujejo neko drugačno vrednost banke, kot jih sicer lahko zasledimo v medijih, zaradi česar tudi nekoliko provokativen naslova teksta (o tem več na koncu). Continue reading “Kako kupiti NKBM za en evro … če nisi Slovenec”

Še malo o lastništvu Slovencev

V prejšnjem tekstu sem poskušal nekoliko osvetliti razloge, zakaj na eni strani prihaja do prodaje podjetij investitorjem iz tujine ter zakaj ni obratnih tokov, torej naložb slovenskih investitorjev v drugih državah. Kljub prisotnemu nasprotovanju precejšnjega dela javnosti ter nekaterih civilnih pobud, proces prodaje teče naprej, posebno intenzivno s strani bank (vključno s slabo banko), katerih odločitve so bolj avtonomne in manj pod pritiski javnega mnenja ali politike. Zato mogoče še nekaj dodatnih razlogov zakaj se takšni tokovi nadaljujejo. Continue reading “Še malo o lastništvu Slovencev”

O prodaji družbenega premoženja

Ob vseh komentarjih v zvezi s prodajo Laškega se vsekakor postavi tudi vprašanje, kaj je z nakupi oz. z naložbami Slovencev ali Slovenije v tujini. V današnjem globaliziranem svetu so prisotni močni mednarodni finančni tokovi in zato so naložbe Hrvatov, Čehov, Nemcev ali Nizozemcev tudi v Sloveniji pričakovane. Vendar pa vzporedno le še redko zasledimo novico o kaki naložbi slovenskih investitorjev v drugih državah. V obdobju konjunkture so sicer veliki sistemi (Mercator, Petrol, Telekom, Merkur, Tuš…) intenzivno vlagali v države bivše Jugoslavije, danes pa še tu teče bolj obraten proces. Zato se razumljivo postavlja vprašanje zakaj ni obojestranskih tokov. Odgovor sega seveda nekoliko bolj nazaj, v sam proces slovenske privatizacije. Continue reading “O prodaji družbenega premoženja”

Kaj dejansko prispeva k rasti bruto družbenega produkta Slovenije

Pred mesecem dni ste na teh straneh lahko prebrali članek o kvartalnem gibanju bruto družbenega produkta v Sloveniji ter kako iščem razloge, da ne bi verjeli podatku o že leto dni trajajoči gospodarski rasti. Pri tem smo samo na kratko omenili, da ima sicer uradno izkazovanje potrošne strukture BDP določene omejitve, a smo vseeno ostali na predstavitvi teh podatkov za zadnjih 15 let. Seveda so številke izračunane pravilno, v skladu s predpisano mednarodno metodologijo, a se običajno napačno tolmačijo (tudi pri uglednih strokovnjakih s področja ekonomije). Zato bi v nadaljevanju nekoliko podrobneje osvetlili ta prikaz BDP ter predstavili, kaj se je dejansko dogajalo z našo gospodarsko rastjo po letu 2000. Continue reading “Kaj dejansko prispeva k rasti bruto družbenega produkta Slovenije”