Kaj bi lahko bili ukrepi na finančnem področju za ublažitev posledic korona virusa

Kot se kaže, bo imelo dogajanje v zvezi s korona virusom precejšnje posledice tudi na ekonomijo in na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v mesecu, dveh ustavili, a tudi v tem primeru bodo gospodarske poledice dolgotrajnejše (ob daljšem spopadanju, pa še toliko več). Iz predstavitve dveh bodočih ministrov s področja gospodarstva smo sicer slišali opozorila, a jih razumem bolj kot umirjanje panike. Bodoči finančni minister je izpostavil potrebo po rebalansu proračuna in “rahljanju” fiskalnega pravila, gospodarski pa napovedal prepolovitev gospodarske rasti za letos (povzel je UMAR-jevo objavo).

Gledano z današnjega vidika in potencialno zahtevnejših scenarijev daljše zaustavitve gospodarske aktivnosti, so bile odločitve vlade v preteklih dveh letih pravzaprav enostavne. Prepirali smo se o tem, ali bodo proračunski prilivi pet ali šest odstotkov višji, ali bomo neko davčno stopnjo ali izdatek dvignili za en odstotek ali ne, ali smo se v napovedih gospodarske rasti zmotili za tri ali štiri desetinke odstotka. To kar se dogaja danes in kar nas kar verjetno čaka v bodoče (v milejši ali ostrejši obliki), bo zahtevalo popolnoma drugačen pristop nove vladne ekipe in resnično strateško razmišljanje in odločitve. Zaustavitev gospodarske aktivnosti samo za mesec ali dva (doma in naših partnerjev v tujini) lahko zniža obseg ustvarjene dodane vrednosti tudi za preko 10 %, kar pomeni skoraj “vojne razmere” (dal sem v narekovaje, a mogoče niti ni potrebno).

Situacija, ki se nam kaže, daleč odstopa od dosedanje “lagodnosti”, ko se je vsa razprava tudi v svetu vodila okoli tega, ali bo gospodarska rast plus ali minus desetinka odstotka. Ko smo iz tega delali paniko, čeprav gre pri tem dejansko samo za psihološko razliko in manj za kake spremembe v življenjskem standardu prebivalstva. Danes lahko beremo razne črne scenarije, kako bi popolna zaustavitev gospodarskega delovanja države pripeljala ljudi v bedo, kar je najbrž pretiravanje – a mesec ali dva zaustavitve ter postopno vračanje na stare tire lahko “pobere” desetino in več BDP, kar pa zahteva strateške odločitve. Tudi pravi čas, ne prepozno in seveda tudi ne prezgodaj. Verjetno smo tudi v razmerah, ko bomo morali preseči razlike in medsebojna obtoževanja in angažirati najboljše ljudi za iskanje ustreznih ukrepov.

Continue reading “Kaj bi lahko bili ukrepi na finančnem področju za ublažitev posledic korona virusa”

Kaj prinaša nova koalicijska pogodba

V nadaljevanju je nekaj finančnih ocen o koalicijski pogodbi, katere so stranke trenutno že nove vlade podpisale pred mesecem dni in katere stališča so potem novi vladni ministri zagovarjali tudi na zaslišanjih. Čeprav so glede na trenutne razmere prioritete vlade popolnoma druge, prav tako pa bo velik del usmeritev počakal na umiritev razmer, pa vseeno lahko poskusimo oceniti predvidene ukrepe nove vlade tudi s finančnega vidika.

Pri ocenjevanju dela dosedanje vladne koalicije pod vodstvom Marjana Šarca smo najpogosteje brali očitek, da vlada ni sprejela nobenih strukturnih reform, da ni izkoristila ugodnih gospodarskih razmer za kakšne zahtevnejše spremembe, na drugi strani pa je delila “bombončke” v obliki dodatnih ugodnosti prebivalstvu. Ti očitki so pričakovano prihajali iz opozicijskih vrst, podobne ocene pa smo lahko spremljali tudi s strani preostalega medijskega prostora, ne glede na “barvo”.

Continue reading “Kaj prinaša nova koalicijska pogodba”

Koliko so ocene gospodarstvenikov napoved bodočih gospodarskih gibanj

Poleg številčnih podatkov o gospodarskih gibanjih, statistika že od leta 1995 zbira tudi podatke o poslovnih tendencah. Gospodarstveniki mesečno izpolnjujejo ankete o gospodarskih gibanjih, zaupanju in pričakovanjih in ti podatki se potem obdelajo in objavljajo kot kazalniki gospodarske klime oz. zaupanja. Te kazalce praviloma razumemo kot nekakšno napoved v katero smer se nagiba gospodarstvo in posebno, kadar so pričakovanja nizka, se to pogosto interpretira kot napoved poslabšanih rezultatov in razmer.

A primerjava teh kazalcev z dejanskim gibanjem gospodarske aktivnosti pokaže, da ti kazalci (mnenja gospodarstvenikov) kažejo samo trenutni položaj gospodarstva, nikakor pa niso neka napoved bodočih trendov. Potrjujejo samo to, kar kažejo tekoči podatki o gibanju npr. industrijske proizvodnje, izvoza ali BDP, ne pa tega, ali lahko v naslednjih mesecih pričakujemo upad gospodarske rasti ali njeno zviševanje. Mnenja gospodarstvenikov torej ne moremo uporabiti kot nek signal, ali se bodo gospodarski trendi zopet obrnili navzgor ali upadali še naprej, le da tekoče gibanje zaznajo nekaj prej kot statistika izračuna višino BDP kot najbolj običajnega kazalca gospodarske aktivnosti.

Continue reading “Koliko so ocene gospodarstvenikov napoved bodočih gospodarskih gibanj”

Razlogi za nižji proračunski presežek

Pred dnevi so bili objavljeni podatki o realizaciji proračuna Republike Slovenije za preteklo leto. Podatki so sicer predhodni, a končni rezultat se praviloma pomembneje nikoli ne razlikuje. Po podatkih ministrstva za finance je tako proračun lani izkazal 225 mio EUR presežka ali 0,3 % BDP. Ta številka je celo nekoliko višja od pričakovanj po zadnjih ocenah iz oktobra in sprejetem rebalansu, vseeno pa je presežek za dobrih 300 mio EUR nižji kot v letu poprej. Proračunski presežek v 2018 je bil rekorden do sedaj in je znašal 537 mio EUR. Pri tem je sicer potrebno navesti, da je omenjenih 537 mio EUR presežka podatek po tekočih evidencah ministrstva za finance. Po zaključku leta namreč statistični urad izračuna primanjkljaj ali presežek sektorja države v skladu z enotno metodologijo EU in ta uradni presežek je lani znašal 353 mio EUR (ta podatek je potem v vseh statističnih poročilih države).

Razumljivo je osnovno vprašanje, zakaj je bil lanski proračunski rezultat slabši. Odgovor je lahko pravzaprav zelo preprost. Država je v letu 2018 v primerjavi z lani prejela kar 270 mio EUR več dividend od NLB in Abanke, nekdaj državnih bank in to predstavlja glavno razliko v nižjem presežku ter tudi skupnih prihodkih proračuna. Brez upoštevanja teh prilivov so lani tako prihodki kot odhodki proračuna porasli približno podobno, kot je znašala nominalna rast BDP, medtem ko je rezultat leta 2018 dodatno izboljšalo omenjeno izplačilo dividend.

Continue reading “Razlogi za nižji proračunski presežek”

Kaj dejansko poganja naš BDP

Da bomo v naslednjih letih dosegali v svetu nižje stopnje gospodarske rasti, smo si verjetno vsi edini. Prisotna so precejšnja tveganja in negotovosti, od trgovinskih vojn do velike zadolženosti – a vse institucije še vedno napovedujejo gospodarsko rast. To sicer ni nobena garancija, da se kakšen upad gospodarske aktivnosti res ne zgodi, a vseeno. Za naslednja tri leta so tako napovedi za ZDA, Evropo in tudi Slovenijo pozitivne, čeprav s kako odstotno točko ali dvema nižjo rastjo kot smo jih beležili 2015 – 2017.

V skladu s temi trendi, se je tudi v Sloveniji v letošnjem tretjem kvartalu BDP povečal le za 2,3 odstotke glede na isto obdobje lani, kljub nekaj višjim pričakovanjem. Pri tem se izpostavlja predvsem domača potrošnja, ki se je povečala za 3,8 odstotkov, kar lahko hitro privede do napačnih zaključkov, kako trenutno gospodarsko rast poganja predvsem domače trošenje. V podatkih SURS-a je namreč tudi podatek, da je končna potrošnja gospodinjstev prispevala k rasti kar 2,2 odstotni točki, torej skoraj ves porast BDP.

Continue reading “Kaj dejansko poganja naš BDP”

Pregled celotne obdavčitve prejemkov prebivalstva v Sloveniji – II. del

Povzetek prvega dela

Kadar obravnavamo nivo obdavčitve posameznikov, imamo praviloma vedno v mislih predvsem obdavčitev prejemkov iz dela. Pri tem pa zanemarjamo dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko davkov z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) ter z davki na premoženje. Če pogledamo plačilo vseh navedenih davkov skupaj, ugotovimo, da je razporeditev davčnih stopenj precej drugačna. Obdavčitev prejemkov iz dela je skoraj v vseh državah progresivna, davčne stopnje na vse prejemke skupaj pa s povečevanjem prejemkov večkrat celo padajo.

Takšni rezultati izhajajo iz raznih analiz tujih avtorjev (primeri za Francijo in ZDA v dokumentu “Can a Wealth Tax Work?” by Gabriel Zucman), medtem ko kakšnih podobnih izračunov za Slovenijo ni zaslediti. V pričujoči analizi smo poskušali skupni nivo obdavčitve izračunati tudi za Slovenijo in v prvem delu tega pregleda je predvsem prikaz obdavčitve potrošnje ter prejemkov iz dela, v nadaljevanju pa bi pogledali še skupno obdavčitev.

V prvem delu smo tako ugotovili, da so prejemki večine ljudi obdavčeni po stopnjah od 32 do 42 %, le zgornji odstotek najbolje plačanih ljudi plačuje davke tudi po 60 %.Ko pa smo k tej obdavčitvi dodali tudi davke, ki jih plačamo ob potrošnji naših zaslužkov, pa je bil progresivnost že precej nižja, saj se pri večini giblje v razponu med 48 in 55 %.

Continue reading “Pregled celotne obdavčitve prejemkov prebivalstva v Sloveniji – II. del”

Pregled celotne obdavčitve prejemkov prebivalstva v Sloveniji – I. del

Povzetek

V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. Poglobljene analize primerljivih držav vseeno kažejo, da je naša obdavčitev plač v pri večini zaposlenih dokaj podobna obdavčitvi v tujini. Res pa odstopamo navzgor pri obdavčitvi najvišjih plač. Ker nimamo uvedene omejitve plačevanja socialnih prispevkov (socialne kapice), so prejemki nad pet ali deset tisoč evri dokaj močno obdavčeni. Sicer nimamo veliko ljudi, katerih mesečni prihodki bi presegali te zneske, a pri najvišji obdavčitvi od dodatno izplačanega zneska upravičenec prejme le tretjino, ostalo nameni državi. Zato velja tudi ocena o visoki progresivnosti obdavčitve dela.

Čeprav ni dilem glede tega, pa pri tovrstnih ocenah zanemarjamo dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko davkov z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) ter z davki na premoženje. Ko pa pogledamo plačilo vseh navedenih davkov skupaj, pa ugotovimo, da davčne stopnje vseeno niso tako progresivne.

Pri davkih od potrošenega blaga je namreč značilno, da ljudje z nižjimi prejemki pretežni del tega potrošijo in plačajo polne davke, premožnejši pa za potrošnjo namenijo manjši del svojih prejemkov in še od tega precej v tujini. Velik del prihodkov jim namreč ostaja in te usmerjajo v razne naložbe ali varčevanje. Zaradi tega je delež teh davkov glede na njihove skupne prihodke precej nižji kot to velja za ljudi z nizkim plačami. Za kapitalske prihodke pa je značilno, da so obdavčeni precej nižje kot dohodki iz dela in ker te dohodke prejemajo predvsem ljudje iz zgornjega dela lestvice (najbogatejši), se jim povprečna davčna stopnja dodatno znižuje.

Continue reading “Pregled celotne obdavčitve prejemkov prebivalstva v Sloveniji – I. del”

Ali letošnji izvoz res za 10 % presega lanskega?

Statistični urad je pred dnevi objavil zadnje podatke o blagovni menjavi Slovenije. Po nekoliko slabšem avgustu, so septembrski dosežki zopet rekordni. Izvoz je bil kar za 15 % večji v primerjavi z lanskim septembrom in v prvih devetih mesecih smo tako izvozili za blizu 10 % več kot v istem obdobju preteklega leta. Glede na stalna opozorila o ohlajanju gospodarskih gibanj in skoraj ničelno rast pri naših največjih partnericah, so to vsekakor impresivni podatki. Sliko nekoliko kvarijo podatki o uvozu, kjer je letos rast še višja in sicer 11,8 %. Zaradi tega se je lanski devetmesečni presežek v višini 423 milijonov evrov praktično izničil. Letos sta zaradi hitrejše rasti uvoza po začasnih podatkih izvoz in uvoz skoraj izravnana, saj imamo v trgovinski bilanci celo 35 milijonov evrov primanjkljaja. Seveda pa je tekoči račun plačilne bilance kljub temu močno pozitiven (tudi letos bo verjetno ponovno preko 2,5 milijardi evrov), ker imamo velik presežek pri menjavi storitev s tujino.

Uradni podatki o obsegu blagovne menjave s tujino ter predvsem o izvozu so torej še naprej močno pozitivni. A ti podatki v zadnjem letu zajemajo tudi neka posebna dogajanja, ki pa postavljajo dosežke v blagovni menjavi Slovenije v precej drugačno luč. Rast je sicer še vedno pozitivna, vendar precej nižja, če izločimo en večji posel, ki v realnem pogledu na našo ekonomijo večjega vpliva nima.

Continue reading “Ali letošnji izvoz res za 10 % presega lanskega?”

Kaj nam prinaša letošnji proračun

Letošnji državni proračun bo imel sicer nižji presežek kot so znašali rekordni lanski rezultati, a še vedno solidnih 150 milijonov evrov (takšna je okvirna ocena ministrstva za finance, ki jo potrjujejo tudi dosedanja gibanja). Lanskih 537 milijonov presežka je bil tudi rezultat enkratnih dividend NLB (270 milijonov evrov) ter menda tudi zadržanih izplačil iz EU iz leta poprej. Teh dodatnih virov letos ni in pod črto bi naj brez tega letos torej v proračunu ostala približno podobna številka kot lani.

Seveda pa primerljiv končni rezultat ne pomeni nujno, da je tudi struktura prihodkov in odhodkov podobna. V tekočih gibanjih prihaja namreč do kar pomembnih sprememb, ki jih je verjetno zanimivo pogledati. V priloženi tabeli in komentarju je navedeno nekaj večjih odstopanj letošnjega leta od dogajanj v 2018, dodatno pa je še prikaz kakšne spremembe prinaša rebalans proračuna za naslednje leto. V 2020 naj bi bil proračunski presežek zopet višji in zanima nas od kje ti dodatni viri ali varčevalni ukrepi.

Continue reading “Kaj nam prinaša letošnji proračun”

So omejitve kreditov res potrebne?

V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih oseb. V Banki so bili pozorni predvsem na relativno visoko rast potrošniških kreditov (11 % letno), izpostavili pa so tudi skrb, da se kreditojemalci ne bi preveč zadolžili. Omejili so namreč višino obroka posojila glede na višino plače. Kreditojemalcu mora ostati najmanj minimalna plača, v primeru skrbi za otroke, pa še več. Tudi Banka Slovenije opozarja na pričakovano ohlajanje gospodarstva in s tem povečana tveganja (možnost izgube službe, znižanje plače), zaradi česar naj bi bili ljudje bolj previdni pri zadolževanju.

Osnovna naloga Banke Slovenije (BS) je stabilnost finančnega sistema. To izvaja preko nadzora bank, katere morajo skrbeti za varno in skrbno poslovanje. Največja tveganja izhajajo prevelikega kreditiranja in neupoštevanja bonitet kreditojemalcev. To področje zato BS redno pregleduje, usmerja in postavlja tudi omejitve. Verjetno se lahko strinjamo z oceno BS, da odobravanje potrošniških kreditov na dobo 10 let in več najbrž ni nujno in prinaša določena tveganja v primeru zasuka gospodarskih gibanj. Tudi pretirana višina posojilnega obroka lahko ogrozi odplačevanje posojila, če bi se čez leta razmere poslabšale.

Continue reading “So omejitve kreditov res potrebne?”