Je že čas za drugačno ekonomsko politiko

V teh dneh beremo o koalicijskem usklajevanju glede ukrepov na področju pokojnin. Verjamemo da se bo g. Erjavec ponovno boril »kot lev«, da bi do znižanja ne prišlo, saj so upokojenci že dovolj prispevali k razreševanju finančne krize. Na drugi strani pa bo finančni minister poskušal dokazati, kako je ta ukrep nujen za vsaj delno izboljšanje proračunske situacije. Seveda pa obe strani zanemarjata ključen argument in sicer, da tudi morebitno znižanje pokojnin proračunskega primanjkljaja ne bo zmanjšalo, zaradi česar bi bil ta ukrep neučinkovit in torej nepotreben. Kar bi privarčevali pri izdatkih, bi se v pretežni meri odrazilo v nižjih proračunskih prihodkih in končni finančni rezultat bo enak, nezadovoljstvo pa ogromno. Sedaj bi bil verjetno že čas, da bi tudi na finančnem ministrstvu (pa še kje) dali na mizo aktualne proračunske številke ter potegnili vzporednice s sprejetimi in deklariranimi ekonomskimi ukrepi zadnjih vlad. Continue reading “Je že čas za drugačno ekonomsko politiko”

Preprosto o varčevanju in dvigu DDV

Ob trenutnih proračunskih težavah ter dvigovanju davkov je seveda običajen komentar in pomislek, da pač požrešna država troši preveč. In če bi odpustila vse nepotrebne birokrate, ki nas tako samo obremenjujejo in so sami sebi v namen, ne bi bilo potrebe po dvigovanju davkov. Dodatno pa dvig davkov (DDV) zmanjšuje potrošnjo in posledično hromi gospodarstvo. Tudi na moje zapise dobim občasno kak tak komentar, ki ima seveda svojo logiko in tudi argumente. A država vseeno funkcionira drugače kot gospodinjstvo, zaradi česar so tudi ukrepi in posledice drugačne. O tem lahko seveda prebiramo razne razprave in strokovno podkrepljene analize, včasih pa ni odveč na problem pogledati tudi z drugega, bolj preprostega vidika – ki je mogoče še bolj nazoren, točen ter razumljiv. Continue reading “Preprosto o varčevanju in dvigu DDV”

Kako bomo uresničevali fiskalno pravilo

V ustavo smo zapisali zlato fiskalno pravilo in najbrž smo s tem naredili dober umetniški vtis. Sprememba dosedanjih stališč aktualne koalicije do tega vprašanja so najbrž razgovori premierke »ob robu« srečanja v Bruslju. Da imamo cilj uravnotežiti javne finance seveda ni sporno in mogoče bo deklarativni zapis tega pravila v najvišji pravni akt države pripomogel k večji zavzetosti za odpravo primanjkljaja. Lahko da tudi tujina v takšni opredelitvi vidi večjo kredibilnost države in s tega vidika je sprejetje pozitiven korak. Vseeno bi se pri vseh načelnih opredelitvah za to, morali zavedati, da realizacija tega pravila v krajšem času preprosto ni uresničljiva. Dejstvo je namreč, da proračuna ne moremo dolgoročno uravnotežiti ne z višjimi davki in še manj z varčevanjem temveč samo s pospešeno gospodarsko rastjo, katere pa zaenkrat ni na vidiku (napovedi različnih institucij sicer kažejo manjše okrevanje od leta 2015 naprej, a te dolgoročnejše napovedi so vedno bolj optimistične zaradi preprostega dejstva, ker pač ne vedo kaj se bo takrat dogajalo – za eno leto ali dve se še da približno oceniti). Da z varčevanjem ne bomo uravnotežili javnih financ, nam ponovno potrjujejo tudi letošnja proračunska gibanja, ki bi jih nekoliko podrobneje predstavil v nadaljevanju. Continue reading “Kako bomo uresničevali fiskalno pravilo”

Je slika res tako črna?

Ekonomska situacija v Sloveniji seveda ni dobra. Vseeno pa tudi ni tako slaba, kot se običajno predstavlja v medijih in kot nas vidijo v tujini. V aktualnih ocenah razmer vse pogosteje prevladajo drugi vidiki kot pa konkretne številke. Pomembnejša je psihologija, zaupanje kot pa dejanske razmere. Zato je mogoče zanimivo izpostaviti nekaj ključnih podatkov in kazalcev, po katerih bi bila lahko ocena pomembno drugačna. Continue reading “Je slika res tako črna?”

Kaj se res dogaja z javnimi financami?

Nedavno smo lahko v Financah prebrali zapis bivšega finančnega ministra g. Šušteršiča (http://www.finance.si/8338896/Prora%C4%8Dunski-opomnik-za-predsednico-vlade), z osnovno poanto, da je prejšnja vlada z ustrezno fiskalno politiko in varčevanjem uspela v lanskem letu znižati proračunski primanjkljaj države za kar 880 milijonov evrov. Sam pa sem v analizi podatkov Ministrstva za finance (Konsolidirana bilanca javnega financiranja) ugotavljal, da je bil finančni izplen varčevalne politike vlade dokaj šibak (https://kordez.blog.drugisvet.com/2013/04/28/kje-so-alternative-varcevanju/). Glede na tako velike razlike, je vsekakor zanimivo pogledati iz česa izhajajo in kaj se je lani v javnih financah pravzaprav res dogajalo. Če je namreč fiskalna politika prejšnje vlade v samo enem letu omogočila skoraj milijardno znižanje državnega primanjkljaja, potem je s takšno politikov vsekakor smiselno in potrebno nadaljevati. Continue reading “Kaj se res dogaja z javnimi financami?”

Kje so alternative varčevanju ?

Da v Sloveniji od krize naprej potrošimo več kot ustvarimo in da se to izkazuje v vsakoletnem javno-finančnem deficitu, je sedaj že očitno. To velja v obdobju krize sicer tudi za večino ostalih evropskih držav, da ne omenjamo ZDA. Vendar pa na žalost finančni trgi vidijo našo državo precej bolj rizično, kljub temu da so odstotki proračunskega primanjkljaja in skupnega dolga glede na BDP relativno ugodnejši. Zaradi tega so ti »finančni trgi« dobili precej negativen prizvok, a v bistvu gre za upnike, za tiste, ki nam posojajo denar in ti imajo seveda pravico do svojega mnenja, nam je všeč ali ne. Da smo kljub relativno boljšim kazalcem tako obravnavani, je vsekakor razlog tudi v majhnosti in s tem ranljivosti države (majhen dolg je problem dolžnika – velik pa upnika), pomembno vlogo pa igra tudi »skreganost« države. Continue reading “Kje so alternative varčevanju ?”

Dvig davka na dodano vrednost ali… ?

Izjava finančnega ministra o možnem dvigu DDV je seveda izzvala takojšnje reakcije. Da so ljudje vedno proti dvigovanju davkov je seveda logično in zato odklonilno mnenje v javnomnenjskih raziskavah ni nikakršno presenečenje. Nasprotovanje takšnemu ukrepu so enotno izrazili tudi v gospodarstvu. Različna stališča lahko zasledimo edino pri ekonomski stroki, kjer imamo tako zagovornike kot nasprotnike poviševanja stopenj DDV.

Povečanje obdavčitve seveda ni nikoli dober ukrep, a v zaostreni javnofinančni situaciji se vseeno kaže kot verjetno najbolj učinkovit in manj »boleč« od veliko drugih ukrepov. Vsakodnevno strašenje s trojko preprosto zahteva poteze, ki bi na kratki rok zmanjšali proračunski primanjkljaj in s tem nekoliko izboljšali enega ključnih kazalcev ekonomskega stanja države. Čeprav sem o tem že precej pisal, bi v nadaljevanju na kratko primerjal učinke nekaterih alternativnih ukrepov in ponovno izpostavil nekatere ključne poudarke. Continue reading “Dvig davka na dodano vrednost ali… ?”

Je bila pokojninska blagajna kdaj polna?

Pogosto slišimo komentarje o prazni pokojninski blagajni. Takšne izjave se seveda razumejo v smislu, da smo nekdaj imeli polno blagajno. Da smo imeli nek račun, na katerega se je stekal denar od vplačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje, potem pa je to nekdo izpraznil ali kar ukradel in danes se soočamo s problemom, da ni zadosti denarja za izplačilo pokojnin. Ob takšnem razumevanju zadev je razumljivo tudi upravičen gnev upokojencev, ko se prične debata o nezadostnih virih za nakazovanje tekočih pokojnin. Continue reading “Je bila pokojninska blagajna kdaj polna?”

Kako se nam giblje proračunski primanjkljaj

Pred dnevi smo lahko prebrali dokaj pozitivno objavo Statističnega urada Republike Slovenije o pomembnem znižanju primanjkljaja sektorja države. Ta se je od 7,3 % BDP v prvih devetih mesecih leta 2011 znižal na 4,5 % v enakem obdobju lani. V vsej poplavi negativnih informacij, so takšni izračuni ter predstavitve zelo dobrodošli. Kakorkoli je ekonomija eksaktna znanost, igra psihologija in percepcija tudi pri strokovnih institucijah dokaj močno vlogo. Kot so imele določene domače izjave in odločitve močan negativen vpliv na oceno sposobnosti Slovenije za izhod iz krize, so nekatera zadnja dogajanja to sliko precej obrnila. Beležimo kar precejšnje izboljšanje ratinga Slovenije v očeh mednarodne finančne javnosti, kar se konkretno kaže predvsem v znižanju zahtevane donosnosti na naše obveznice. In to kljub temu, da do kakih pomembnejših sprememb v realnem smislu niti ni prišlo. Continue reading “Kako se nam giblje proračunski primanjkljaj”

Subvencioniranje šolske prehrane

Zadnje dni starega leta so v parlamentu sprejemali Zakon o
šolski prehrani. Z njim so ponovno povečali upravičenja za subvencionirano
šolsko prehrano, katera so bila z začetku leta znižana. Po pričakovanjih je
bila sprememba zakona sprejeta z glasovi vseh navzočih. Kljub zaostreni
proračunski situaciji, si razumljivo nihče ne želi nasprotovati predlogu, da bi
bil nekaj večji delež učencev upravičen do brezplačne šolske prehrane (kljub
temu, da je več kot polovica njih spomladi izglasovala poslabšanje pogojev). Continue reading “Subvencioniranje šolske prehrane”