DS blog ekonomista Bineta Kordeža – Page 2 – Članki o aktualnih ekonomskih dogajanjih v Sloveniji

Položaj samozaposlenih pred krizo

V vladnih ukrepih za sanacijo gospodarskih posledic korona virusa imajo posebno mesto samozaposleni. Ta segment prebivalstva je še posebno prizadet zaradi trenutnih razmer. Razlogi so v tem, da samozaposleni delujejo pretežno v najbolj prizadetih panogah, da praviloma nimajo večjih rezerv in garancijskega potenciala, kot to velja za gospodarske družbe. Težave pa jim povzroča tudi način poslovanja, o katerem več v nadaljevanju.

Pod samozaposlenimi običajno razumemo samostojne podjetnike registrirane kot s.p. in teh je bilo lani okoli 75 tisoč[1]. Poleg njih pa v to skupino lahko štejemo tudi zaposlene pri njih, katerih je prav tako preko 50 tisoč. Načeloma so to zaposleni s podobnimi pravicami kot veljajo za zaposlene v gospodarskih družbah, a glede na podatke je njihov položaj precej drugačen. Skupaj je torej v tej skupini zaposlenih kakih 130 tisoč ljudi, kar je vsekakor veliko število glede na 520 tisoč zaposlenih v podjetjih.

Ko izpostavljamo drugačen položaj zaposlenih pri fizičnih osebah (pri s.p.), imamo v mislih predvsem drugačno nagrajevanje. Povprečna bruto plača v podjetjih je bila lani okoli 1.700 evrov mesečno, omenjenih 130 tisoč samozaposlenih in zaposlenih pri njih pa je v povprečju prejemalo (ali si obračunalo) manj kot 1.000 evrov bruto. Pri tem velja omeniti, da kadar govorimo o povprečni slovenski plači, to pomeni povprečno plačo zaposlenih samo pri pravnih osebah (podjetjih, javnem sektorju, bankah – skupaj okoli 760 tisoč ljudi), iz izračuna pa je izločenih vseh navedenih 130 tisoč ter vsi zaposleni ali zavarovani po drugih osnovah.

Katera podjetja in panoge bodo najbolj prizadete s krizo in kako jim je treba pomagati

Višina izpada dohodka

Pred desetimi dnevi sem pisal prvi tekst na temo gospodarskih posledic epidemije in kot ključni ukrep sem predlagal zamrznitev (odlog) plačil bančnih obveznosti ter neposredno pomoč države podjetjem in samostojnim podjetnikom v obliki nadomestila za izpad dohodka. Razvoj dogodkov samo potrjuje, da bodo tudi gospodarske posledica koronavirusa ogromne in da klasični krizni ukrepi kot so delno sofinanciranje stroškov zaposlenih na čakanju ali dodatne kreditne linije, ne bodo zadoščali. To so zajemali prvi vladni ukrepi, aktualni predlogi pa kaže da bodo vsebovali tudi korenitejše poteze o nujnosti katerih sem pisal.

Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih razmer na začetku celotne poslovne verige, torej pri podjetjih in samostojnih podjetnikih. Če bomo podjetnikom v zadostni meri nadomestili izpad dohodka, da bodo lahko izplačevali plače in poravnavali svoje obveznosti, bo bistveno manj potreb po reševanju socialnih razmer, gospodarski tokovi pa se ne bodo pretrgali. Če pa bomo ravnali kot v prejšnji krizi, ko so bila podjetja prepuščena sama sebi, prenehala s plačevanjem obveznosti, odpuščala zaposlene, pa smo bili kasneje prisiljeni bistveno več vložiti v sanacijo razmer in tudi zagon gospodarske aktivnosti je bil bistveno težji.

Kako bo epidemija vplivala na proračun

Pričakovano zmanjšanje gospodarske aktivnosti ter stroški v zvezi s sanacijo razmer epidemije, bodo imeli razumljivo velik vpliv tudi na državni proračun oz. na javne finance. Seveda so vse ocene ta trenutek zelo nezanesljive, a poskusi izračuna učinkov vsekakor niso odveč, saj odpirajo finančni okvir v katerem bomo iskali rešitve. Pri tem izhajam tudi iz ocene različnih scenarijev upada BDP kot jih je sestavil prof. Damijan in na podoben način sem ocenil tudi pričakovane izpade prilivov v državne blagajne.

V prvi tabeli so tako ključne številke državnega proračuna za zadnji dve leti (zaradi primerjave), dve oceni za letošnje leto (osnovna in pesimistična), dodana pa je tudi kolona trenutno sprejetega proračuna za letošnje leto. Nato pa so izračunane še nominalne in odstotne razlike teh scenarijev glede na podatke lanskega leta. Struktura proračuna v tabeli je sicer nekoliko drugačna kot se običajno prikazuje. Najprej so osnovni davčni viri ter redni izdatki države za plače, material in socialne transferje. Pri teh postavkah je med leti manj nihanj in njihov rezultat je bolj predvidljiv. Nato pa so dodani učinki sredstev iz EU in investicije, kjer pa so prisotna večja letna odstopanja. Na osnovi tega je ugotovljen primarni proračunski rezultat, po odbitku obresti pa še končni proračunski presežek ali primanjkljaj države.

Kaj bi lahko bili ukrepi na finančnem področju za ublažitev posledic korona virusa

Kot se kaže, bo imelo dogajanje v zvezi s korona virusom precejšnje posledice tudi na ekonomijo in na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v mesecu, dveh ustavili, a tudi v tem primeru bodo gospodarske poledice dolgotrajnejše (ob daljšem spopadanju, pa še toliko več). Iz predstavitve dveh bodočih ministrov s področja gospodarstva smo sicer slišali opozorila, a jih razumem bolj kot umirjanje panike. Bodoči finančni minister je izpostavil potrebo po rebalansu proračuna in “rahljanju” fiskalnega pravila, gospodarski pa napovedal prepolovitev gospodarske rasti za letos (povzel je UMAR-jevo objavo).

Gledano z današnjega vidika in potencialno zahtevnejših scenarijev daljše zaustavitve gospodarske aktivnosti, so bile odločitve vlade v preteklih dveh letih pravzaprav enostavne. Prepirali smo se o tem, ali bodo proračunski prilivi pet ali šest odstotkov višji, ali bomo neko davčno stopnjo ali izdatek dvignili za en odstotek ali ne, ali smo se v napovedih gospodarske rasti zmotili za tri ali štiri desetinke odstotka. To kar se dogaja danes in kar nas kar verjetno čaka v bodoče (v milejši ali ostrejši obliki), bo zahtevalo popolnoma drugačen pristop nove vladne ekipe in resnično strateško razmišljanje in odločitve. Zaustavitev gospodarske aktivnosti samo za mesec ali dva (doma in naših partnerjev v tujini) lahko zniža obseg ustvarjene dodane vrednosti tudi za preko 10 %, kar pomeni skoraj “vojne razmere” (dal sem v narekovaje, a mogoče niti ni potrebno).

Situacija, ki se nam kaže, daleč odstopa od dosedanje “lagodnosti”, ko se je vsa razprava tudi v svetu vodila okoli tega, ali bo gospodarska rast plus ali minus desetinka odstotka. Ko smo iz tega delali paniko, čeprav gre pri tem dejansko samo za psihološko razliko in manj za kake spremembe v življenjskem standardu prebivalstva. Danes lahko beremo razne črne scenarije, kako bi popolna zaustavitev gospodarskega delovanja države pripeljala ljudi v bedo, kar je najbrž pretiravanje – a mesec ali dva zaustavitve ter postopno vračanje na stare tire lahko “pobere” desetino in več BDP, kar pa zahteva strateške odločitve. Tudi pravi čas, ne prepozno in seveda tudi ne prezgodaj. Verjetno smo tudi v razmerah, ko bomo morali preseči razlike in medsebojna obtoževanja in angažirati najboljše ljudi za iskanje ustreznih ukrepov.

Kaj prinaša nova koalicijska pogodba

V nadaljevanju je nekaj finančnih ocen o koalicijski pogodbi, katere so stranke trenutno že nove vlade podpisale pred mesecem dni in katere stališča so potem novi vladni ministri zagovarjali tudi na zaslišanjih. Čeprav so glede na trenutne razmere prioritete vlade popolnoma druge, prav tako pa bo velik del usmeritev počakal na umiritev razmer, pa vseeno lahko poskusimo oceniti predvidene ukrepe nove vlade tudi s finančnega vidika.

Pri ocenjevanju dela dosedanje vladne koalicije pod vodstvom Marjana Šarca smo najpogosteje brali očitek, da vlada ni sprejela nobenih strukturnih reform, da ni izkoristila ugodnih gospodarskih razmer za kakšne zahtevnejše spremembe, na drugi strani pa je delila “bombončke” v obliki dodatnih ugodnosti prebivalstvu. Ti očitki so pričakovano prihajali iz opozicijskih vrst, podobne ocene pa smo lahko spremljali tudi s strani preostalega medijskega prostora, ne glede na “barvo”.

Koliko so ocene gospodarstvenikov napoved bodočih gospodarskih gibanj

Poleg številčnih podatkov o gospodarskih gibanjih, statistika že od leta 1995 zbira tudi podatke o poslovnih tendencah. Gospodarstveniki mesečno izpolnjujejo ankete o gospodarskih gibanjih, zaupanju in pričakovanjih in ti podatki se potem obdelajo in objavljajo kot kazalniki gospodarske klime oz. zaupanja. Te kazalce praviloma razumemo kot nekakšno napoved v katero smer se nagiba gospodarstvo in posebno, kadar so pričakovanja nizka, se to pogosto interpretira kot napoved poslabšanih rezultatov in razmer.

A primerjava teh kazalcev z dejanskim gibanjem gospodarske aktivnosti pokaže, da ti kazalci (mnenja gospodarstvenikov) kažejo samo trenutni položaj gospodarstva, nikakor pa niso neka napoved bodočih trendov. Potrjujejo samo to, kar kažejo tekoči podatki o gibanju npr. industrijske proizvodnje, izvoza ali BDP, ne pa tega, ali lahko v naslednjih mesecih pričakujemo upad gospodarske rasti ali njeno zviševanje. Mnenja gospodarstvenikov torej ne moremo uporabiti kot nek signal, ali se bodo gospodarski trendi zopet obrnili navzgor ali upadali še naprej, le da tekoče gibanje zaznajo nekaj prej kot statistika izračuna višino BDP kot najbolj običajnega kazalca gospodarske aktivnosti.

Razlogi za nižji proračunski presežek

Pred dnevi so bili objavljeni podatki o realizaciji proračuna Republike Slovenije za preteklo leto. Podatki so sicer predhodni, a končni rezultat se praviloma pomembneje nikoli ne razlikuje. Po podatkih ministrstva za finance je tako proračun lani izkazal 225 mio EUR presežka ali 0,3 % BDP. Ta številka je celo nekoliko višja od pričakovanj po zadnjih ocenah iz oktobra in sprejetem rebalansu, vseeno pa je presežek za dobrih 300 mio EUR nižji kot v letu poprej. Proračunski presežek v 2018 je bil rekorden do sedaj in je znašal 537 mio EUR. Pri tem je sicer potrebno navesti, da je omenjenih 537 mio EUR presežka podatek po tekočih evidencah ministrstva za finance. Po zaključku leta namreč statistični urad izračuna primanjkljaj ali presežek sektorja države v skladu z enotno metodologijo EU in ta uradni presežek je lani znašal 353 mio EUR (ta podatek je potem v vseh statističnih poročilih države).

Razumljivo je osnovno vprašanje, zakaj je bil lanski proračunski rezultat slabši. Odgovor je lahko pravzaprav zelo preprost. Država je v letu 2018 v primerjavi z lani prejela kar 270 mio EUR več dividend od NLB in Abanke, nekdaj državnih bank in to predstavlja glavno razliko v nižjem presežku ter tudi skupnih prihodkih proračuna. Brez upoštevanja teh prilivov so lani tako prihodki kot odhodki proračuna porasli približno podobno, kot je znašala nominalna rast BDP, medtem ko je rezultat leta 2018 dodatno izboljšalo omenjeno izplačilo dividend.

Kaj dejansko poganja naš BDP

Da bomo v naslednjih letih dosegali v svetu nižje stopnje gospodarske rasti, smo si verjetno vsi edini. Prisotna so precejšnja tveganja in negotovosti, od trgovinskih vojn do velike zadolženosti – a vse institucije še vedno napovedujejo gospodarsko rast. To sicer ni nobena garancija, da se kakšen upad gospodarske aktivnosti res ne zgodi, a vseeno. Za naslednja tri leta so tako napovedi za ZDA, Evropo in tudi Slovenijo pozitivne, čeprav s kako odstotno točko ali dvema nižjo rastjo kot smo jih beležili 2015 – 2017.

V skladu s temi trendi, se je tudi v Sloveniji v letošnjem tretjem kvartalu BDP povečal le za 2,3 odstotke glede na isto obdobje lani, kljub nekaj višjim pričakovanjem. Pri tem se izpostavlja predvsem domača potrošnja, ki se je povečala za 3,8 odstotkov, kar lahko hitro privede do napačnih zaključkov, kako trenutno gospodarsko rast poganja predvsem domače trošenje. V podatkih SURS-a je namreč tudi podatek, da je končna potrošnja gospodinjstev prispevala k rasti kar 2,2 odstotni točki, torej skoraj ves porast BDP.

Pregled celotne obdavčitve prejemkov prebivalstva v Sloveniji – III. del

Povzetek prvih dveh delov

V prvem delu analize smo ugotavljali, da je obdavčitev prejemkov in naslova plač seveda progresivna in sicer med 32 in 42 % za večino zaposlenih, odstopajo le najvišji prejemki s tudi 60 % obdavčitvijo. Ko pa k temu dodamo še davke, ki jih plačamo ob potrošnji (DDV, trošarine) pa je naraščanje stopnje obdavčitve z večanjem plač precej manj izrazito. Ta izračun pa smo potem “popravili” še za plačilo prispevka za pokojninsko zavarovanje (seveda samot tisti del, ki bi bil potreben za izplačevanje pokojnine v višini 65 % neto plače do največ 2.000 evrov). Prispevek pokojnino za v bistvu pravzaprav neto prejemek, le da ga prejemamo po upokojitvi. Po tej korekciji se obdavčitve giblje med 32 in 38 % od skupnega prejemka, le pri desetini najbolje plačanih se na koncu dvigne tudi na 60 %.

Slika pa se spremeni, če k tej obremenitvi dodamo še obdavčitve iz naslova prejemkov iz kapitala.

Pregled celotne obdavčitve prejemkov prebivalstva v Sloveniji – II. del

Povzetek prvega dela

Kadar obravnavamo nivo obdavčitve posameznikov, imamo praviloma vedno v mislih predvsem obdavčitev prejemkov iz dela. Pri tem pa zanemarjamo dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko davkov z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) ter z davki na premoženje. Če pogledamo plačilo vseh navedenih davkov skupaj, ugotovimo, da je razporeditev davčnih stopenj precej drugačna. Obdavčitev prejemkov iz dela je skoraj v vseh državah progresivna, davčne stopnje na vse prejemke skupaj pa s povečevanjem prejemkov večkrat celo padajo.

Takšni rezultati izhajajo iz raznih analiz tujih avtorjev (primeri za Francijo in ZDA v dokumentu “Can a Wealth Tax Work?” by Gabriel Zucman), medtem ko kakšnih podobnih izračunov za Slovenijo ni zaslediti. V pričujoči analizi smo poskušali skupni nivo obdavčitve izračunati tudi za Slovenijo in v prvem delu tega pregleda je predvsem prikaz obdavčitve potrošnje ter prejemkov iz dela, v nadaljevanju pa bi pogledali še skupno obdavčitev.

V prvem delu smo tako ugotovili, da so prejemki večine ljudi obdavčeni po stopnjah od 32 do 42 %, le zgornji odstotek najbolje plačanih ljudi plačuje davke tudi po 60 %.Ko pa smo k tej obdavčitvi dodali tudi davke, ki jih plačamo ob potrošnji naših zaslužkov, pa je bil progresivnost že precej nižja, saj se pri večini giblje v razponu med 48 in 55 %.